Patriarh Twal: Resnično usmiljenje preseže vse meje in poruši vse zidove

VATIKAN (sobota, 10. oktober 2015, RV) – Resnično usmiljenje »preseže vse meje in poruši vse zidove.« Tako je zapisal msgr. Fouad Twal, latinski patriarh v Jeruzalemu, v pastoralnem pismu z naslovom Kristus, obličje Očetovega usmiljenja ob bližajočem se jubilejnem letu usmiljenja. 8. decembra, ko se bo le-to pričelo, se bodo odprla tudi vrata usmiljenja v baziliki v vrtu Getsemani v Jeruzalemu, v cerkvi sv. Katarine v Betlehemu, v baziliki oznanjenja v Nazaretu in v svetišču Naše gorske Gospe v Anjari v Jordaniji.

Moliti, da bi prisluhnili svoji vesti in klicu biti priče Božjega usmiljenja
Patriarh Twal v sporočilu govori o trenutni situaciji kot o »težkem obdobju naše zgodovine; ljudje trpijo predvsem na Bližnjem vzhodu, kjer človeška krutost in nečlovečnost še vedno sejeta bratomorno sovraštvo.« Obenem se patriarh obrne na »veliko večino sveta, ki ga ne zanima usoda mnogih narodov na različnih celinah, med katerimi je tudi področje Bližnjega vzhoda.« Gre za poziv tistim, ki »širijo ideologije smrti,« da bi ponovno prisluhnili »svoji resnični vesti, da bi tako prevladala vrednost človeškega življenja; da bi le-to postavili visoko nad mnoge materialne interese« in izkoriščanje »naravnih virov planeta,« ki »ne pripadajo izključno nam in za vedno.« Partiarh prav tako poziva k molitvi za to, da bi »protagonisti teh politik slišali klic, naj bodo bolj priče Božjega usmiljenja; da bi bolj prisluhnili papežu Frančišku, zatiranim, človeški skupnosti.«

Kristjani poklicani pričevati o Božjem usmiljenju
V svetu, ki je vedno bolj nečloveški in gre v smeri nasilja in zatiranja, so po besedah msgr. Twala kristjani poklicani, da »pričujejo o Božjem usmiljenju, v sodelovanju z ljudmi dobre volje. Seme usmiljenja je prisotno v vseh religijah in vsi smo odgovorni, da vzklije v javnem in osebnem življenju. Tako bomo pričevali za boljši svet, ki ga bodo vodili pravičnost, mir, nežnost Boga, ljubezen in vzajemno spoštovanje.«

Resnično usmiljenje preseže vse meje in poruši vse zidove
Resnično usmiljenje »preseže vse meje in poruši vse zidove,« v pastoralnem pismu nadaljuje patriarh v Jeruzalemu. In tako kakor Božje usmiljenje »ne pozna meja, bi moralo biti tudi z usmiljenjem človeka do njegovega bližnjega, predvsem do najšibkejših, zatiranih, izobčenih, migrantov, beguncev in tistih, ki živijo na periferijah družbe.«

Sveto leto: odpreti srce tistim, ki so na bivanjskih periferijah
Patriarh Twal nadalje spominja na mnoge situacije negotovosti in trpljenja, ki jih moderni svet pogosto ustvarja na dramatičen način. Sveto leto je po njegovem mnenju priložnost, da »odpremo srce tistim, ki živijo na bivanjskih periferijah. Cerkev bo v času jubileja še bolj poklicana, da zdravi rane tistih, katerih glas je oslabel ali utihnil zaradi ravnodušnosti bogatih narodov; da jih blaži z oljem tolažbe, obveže z usmiljenjem ter neguje z dolžno solidarnostjo in pozornostjo. Njihov krik naj postane naš in skupaj bomo lahko zlomili pregrado ravnodušnosti, ki pogosto suvereno vlada, da zakrije hinavščino in egoizem.«

V postnem času misijonarji usmiljenja
Latinski patriarh v Jeruzalemu v pastoralnem pismu prav tako zapiše, da bo v postnem času na tamkajšnje področje poslal misijonarje Usmiljenja. »Predstavljali bodo znamenje materinske skrbi Cerkve za Božje ljudstvo, da bi vstopilo v globino bogastva te skrivnosti, ki je tako temeljna za vero.« Patriarh poziva škofe, naj povabijo in sprejmejo te misijonarje ter v škofijah organizirajo 'ljudske misijone', na katerih bodo lahko oznanjali veselje odpuščanja. Prav tako vabi k obhajanju zakramenta sprave za ljudstvo, da bi čas milosti, ki je podarjen v jubilejnem letu, omogočil mnogim sinovom, ki so se oddaljili, da bi ponovno našli pot proti Očetovi hiši.«

Usmiljenje ni bežno občutje, vključuje celotnega človeka
Ob koncu pastoralnega pisma patriarh Twal poudari, da usmiljenje »ni kratkotrajno, bežno, čustveno občutje. Gre za konkretno, otipljivo, ustvarjalno prizadevanje, ki vključuje celotnega človeka.« Po njegovem mnenju mora usmiljenje »zaobjeti celotno javno življenje: od politike do ekonomije, od kulture do družbe, in sicer na na narodnem, mednarodnem, regijskem in lokalnem področju.«