Sinoda. Nadaljevanje dela po skupinah

VATIKAN (sreda, 7. oktober 2015, RV) – Generalno zasedanje škofovske sinode se je danes nadaljevalo z delom po skupinah. Prvič so se udeleženci sinode po manjših skupinah zbrali včeraj popoldne, ko so tudi izvolili moderatorje in relatorje. Razdelili so se glede na pogovorni jezik, in sicer v tri francosko govoreče skupine, štiri angleško, tri italijansko, dve špansko in eno nemško govorečo skupino. Več o dosedanjem dogajanju, vzdušju in vtisih med delom po skupinah so med briefingom, ki ga je danes ob 13. uri vodil vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, povedali trije sinodalni očetje, ki so zastopali različne skupine in različne jezike. To so bili nadškof Filadelfije msgr. Chaput, ki ima vlogo relatorja v eni od angleško govorečih skupin; prav tako je relator, le da v francosko govoreči skupini, nadškof Lilla msgr. Ulrich; in pa predstavnik ene od špansko govorečih skupin msgr. Piñeiro, ki je predsednik Perujske škofovske konference.

Msgr. Ulrich je izpostavil lepoto dela po skupinah, v katerih se srečujejo jezikovna enotnost in raznovrstnost izvora ter izkušenj članov. To spodbuja tako soočenje z razlikami kot poglobljeno razčlenitev. Msgr. Piñeiro je s svoje strani omenil bratsko vzdušje na sinodi in nujnost, da Cerkev spremlja družino, tudi ranjene osebe, ter da se poudari evangelij življenja in upanja. Pomen upanja za družino je izpostavil tudi msgr. Chaput, ki je med drugim povedal več o povezavi med sinodo in svetovnim srečanjem družin, ki se je sklenilo pred enim tednom in ga je gostila njegova nadškofija Filadelfiija. Omenil je na primer dejstvo, da je na srečanju opazil veliko navdušenja, četudi so bile prisotne tudi družine, ki imajo probleme.

Sicer pa so trije predstavniki sinodalnih očetov poudarili, da je bilo doslej delo po skupinah posvečeno bolj sami organizaciji dela ter da se še niso spustili v veliko specifičnih tematik. Na vprašanje glede novih metod, ki naj bi jih prinesla sinoda, so odgovorili, da je pomembno predvsem vedeti, kdo je »občinstvo«, katerega se nagovarja: je to samo papež ali so to ljudje z različnih delov sveta, kar za seboj potegne zavest o njihovi raznovrstnosti. Več o samih metodah pa za sedaj še ni mogoče reči, saj so se navsezadnje zato tudi zbrali, sinoda pa je še na začetku.

Njihovo delo temelji na dokumentu Instrumentum laboris in seveda upošteva tudi druge prispevke. Glede tega je bil izpostavljen manjši problem, da so izvirna besedila zapisana v italijanskem jeziku, prevodi pa niso vedno popolnoma zvesti. S tem je povezano tudi vprašanje glasovanja na koncu sinode, ko bo prebrano zaključno poročilo, ki bo napisano v italijanščini. Pri tem je bila tudi izključena možnost, da bi škofovske konference lahko same odločale o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo nauk. Določene stvari se lahko prilagodijo kulturnim razlikam, vendar v edinosti z vesoljno Cerkvijo. Namen sinode ni nečesa premagati, temveč priti do tiste resnice, ki jo je za svojo Cerkev zasnoval Gospod.

Nadalje je bila omenjena skrb, kaj lahko prinesejo spremembe v jeziku. Glede tega je potrebna določena mera previdnosti, saj se ne sme nikogar prizadeti. Potrebni sta tako rahločutnost do sveta kot rahločutnost do evangelija. Jezik mora zaščititi oba. Vendar pa se na sinodi govori predvsem en jezik, ki je jezik ljubezni, jezik pastirjev, ki skrbijo za družino.

Med briefingom je p. Lombardi sicer poudaril, da ni mogoče pričakovati natančne statistike o vseh temah, ki so se jih dotaknili sinodalni očetje. Obenem je spomnil, da so le-ti svobodni, da lahko v javnosti govorijo o vsebini svojih prispevkov in drugega dogajanja na sinodi. Povedal pa je tudi, da bodo javnosti prav tako na voljo pričevanja sodelujočih parov in bratskih delegatov. Dva para bosta med drugim sodelovala tudi na enem izmed briefingov na začetku prihodnjega tedna.