2015-10-05 15:27:00

Papež ob dnevu za življenje na Irskem: Vsako življenje je Božji dar


IRSKA (ponedeljek, 5. oktober 2015, RV) – »Da bi ta dan prinesel prenovljeno spoznanje, da je pravica do življenja temelj celostnega človekovega razvoja in merilo resnično sočutne družbe.« To je želja papeža Frančiška, ki jo je izrazil v sporočilu, poslanem Cerkvi na Irskem. In sicer ob priložnosti 'dneva za življenje', ki ga je le-ta obhajala na včerajšnjo nedeljo, 4. oktobra.

Sv. Frančišek Asiški: Vsako življenje je dar
V besedilu je papež spomnil na sv. Frančiška Asiškega, katerega godovni dan je bil včeraj. Ta svetnik nam je pokazal, kako je vsako življenje Božji dar. Posnemajmo Boga – je tako povabil sveti oče – in varujmo, zaščitimo, branimo vsako človeško življenje, še zlasti življenja najšibkejših in najranljivejših, kot so bolniki, ostareli, tisti, ki se še niso rodili, revni in odrinjeni na rob.

Dan za življenje: Negovati življenje, sprejeti smrt
'Dan za življenje' obhajajo Cerkve na Irskem, Škotskem in v Združenem kraljestvu. Četudi ga ne obhajajo na isti datum, škofje iz vseh treh dežel za to priložnost napišejo skupno pismo. Letos so tako izbrali geslo: Negovati življenje, sprejeti smrt. Gre za temo, ki je posvečena vprašanju konca življenja. Pismo škofov se začenja z besedami iz poslanice papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov 2015: »Kako velika laž se skriva za izrazi, ki se vztrajno ponavljajo kot 'kakovost življenja', da bi zmotno mislili, da neozdravljivo bolni niso vredni življenja!«

Škofje torej opozarjajo na opazen zdravstveni in tehnološki napredek, ki kroničnim bolnikom danes zagotavlja rešilne terapije. Za le-to moramo biti hvaležni. A istočasno škofje spominjajo, da bomo »slej ko prej vsi morali umreti« in da je omenjeni napredek pripeljal do zapletenih odločitev glede primernih zdravstvenih terapij za osebe, ki se približujejo koncu življenja.

Zato Cerkev predlaga dve drži. Prva je ljubezen do življenja. Vsaka oseba je »ljubljena od Boga in vsako življenje je dragocen dar, ki ga ne smemo nikoli uničiti ali zanemariti«. Pospešiti ali povzročiti smrt je zmotno, kajti Bog nas bo sam poklical ob pravem času. Druga drža, ki jo predlaga Cerkev, pa je sprejemanje smrti. To pomeni, da se je potrebno izogibati podaljševanju terapije, kadar slednja nima učinka ali pacientu celo škoduje.

Ker gre pri tem za težke in pomembne odločitve, škofje na koncu še poudarjajo, da mora biti vanje vključena tudi bolnikova družina, ne zgolj strokovnjaki. Družina je namreč privilegirani kraj medsebojne podpore in razumevanja. Skupno odločanje mora voditi vprašanje: »Ta odločitev ljubi življenje in sprejema neizogibnost smrti?« Potrebno je, da je odgovor vseh »da« – tako se zaključi pismo škofov – kajti življenje je dar Boga, smrt pa so vrata, ki vodijo v novo življenje z Njim.








All the contents on this site are copyrighted ©.