S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 28. septembra do 3. oktobra 2015)

Papeževa splošna avdienca posvečena potovanju na Kubo in v ZDA
Papež Frančišek se je v začetku minulega tedna vrnil s svojega desetega apostolskega potovanja. Od 19. do 28. septembra se je mudil na obisku na Kubi in v ZDA. O osrednjih dogodkih je zatem govoril v sredo med splošno avdienco. Spomnil je, da je povod za potovanje in tudi njegov vrh bilo osmo svetovno srečanje družin v Filadelfiji.

»Družina, torej rodovitna zaveza med moškim in žensko, je odgovor na velik izziv našega sveta. Ta izziv je dvojen: razdrobljenost in masovnost, dve skrajnosti, ki soobstajata in se podpirata od blizu, skupaj pa podpirata potrošniški ekonomski model,« je zatrdil sveti oče. »Družina je odgovor, ker je celica družbe, ki uravnoteži osebno razsežnost in skupnostno razsežnost,« je izpostavil papež. Obenem je lahko model trajnostnega upravljanja z dobrinami in viri stvarstva. »Družina je dejavni subjekt celostne ekologije, ker je primarni družbeni subjekt, ki ima v lastni notranjosti dve osnovni načeli človeške civilizacije na zemlji: načelo občestva in načelo rodovitnosti. Svetopisemski humanizem nam predstavlja to podobo: človeški par, združen in rodoviten, postavljen od Boga v vrt sveta, da bi ga obdeloval in varoval.«

Sicer pa je sveti oče spomnil, da je Kubo je opisal kot deželo, ki je bogata z naravno, kulturno in versko lepoto. »Božje usmiljenje je večje od vsake rane, vsakega konflikta, vsake ideologije. S takšnim pogledom usmiljenja sem lahko objel ves kubanski narod, v domovini in zunaj nje, onkraj vsake ločitve.«

V Washingtonu je papež dejal, da je največje bogastvo Združenih držav in njenih prebivalcev »duhovna in etična dediščina«. Izpostavil je, da »je Bog vse ljudi ustvaril kot enake in jim dal neodtuljive pravice, kot so življenje, svoboda in iskanje sreče«. Na sedežu OZN pa je še posebej želel poudariti pomen pospeševanja razvoja in miru in »potrebo po soglasni in dejavni zavzetosti za skrb stvarstva«. Obnovil je tudi poziv, naj se zaustavi in prepreči nasilje nad etičnimi in verskimi manjšinami ter nad civilnim prebivalstvom.

Kombonianci - služabniki in glasniki evangelija
»V osnovi vsega je oseben odnos s Kristusom, ukoreninjen v krstu in za nekatere okrepljen v duhovniškem posvečenju, tako da z apostolom Pavlom lahko rečemo: Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni,« je papež dejal misijonarjem komboniancem Jezusovega Srca ter jih imenoval »služabniki in glasniki evangelija«. »Misijonar namreč postane služabnik Boga, ki govori, ki hoče govoriti moškim in ženskam današnjega časa, kot je Jezus govoril tistim svojega časa in osvajal srca ljudi, ki so ga prihajali poslušat z vseh koncev in ostali očarani ob poslušanju njegovega nauka.« Da bi poslanstvo bilo avtentično, mora »v središče postaviti Božjo besedo, ki poživlja, podpira in daje rodovitnost misijonarskemu delu«, je poudaril papež. Zato pa se morajo kombonianci vedno hraniti z Božjo besedo, da bi bili njen zvest odmev; sprejemati jo z veseljem Duha, jo ponotranjiti in jo narediti za meso svojega mesa, kot je to storila Marija. »V Božji besedi je modrost, ki prihaja od zgoraj in omogoča najti primerne govorice, drže in sredstva, da bi odgovorili na izzive človeštva, kis e spreminja.«

Prehrambena miza. Boriti se proti lakoti
»Vsak dan se moramo zoperstaviti tej krivici, temu grehu« je poudaril papež na srečanju s člani Fundacije Prehrambena miza, pri čemer je mislil na lakoto, ki danes ogroža življenje in dostojanstvo mnogih oseb – moških, žensk, otrok in ostarelih. »V svetu, ki je bogat s prehrambenimi viri, zahvaljujoč tudi ogromnemu tehnološkemu napredku, je preveč tistih, ki nimajo potrebnega za preživetje.« In to ne le v revnih državah, ampak vedno bolj tudi v bogatih in razvitih družbah. Situacija se je po papeževih besedah še poslabšala zaradi povečanja migracijskih tokov, ki so v Evropo privedli na tisoče beguncev in ljudi v stiski. Pred tem ogromnim problemom odmevajo Jezusove besede: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti.« V evangeliju vidimo, da Gospod ne spregleda problema, ko se zave, da je množica, ki ga je prišla poslušat, lačna. Prav tako ne začne razpravljati o boju proti revščini. Naredi nekaj, pred čemer vsi osupnejo: vzame tisto malo, kar so učenci prinesli s sabo, blagoslovi in pomnoži kruh in ribe, tako da je na koncu ostalo dvanajst polnih košar.

Izdani dve poslanici papeža Frančiška
V ponedeljek je izšla papeževa poslanica za 31. svetovni dan mladih, ki bo od 26. do 31. julija 2016 potekal v Krakovu na Poljskem na temo Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. V četrtek pa je Vatikan izdal še poslanico papeža Frančiška za prihodnji svetovni dan migrantov in beguncev. Potekal bo 17. januarja 2016 na temo Migranti in begunci nas sprašujejo. Odgovor evangelija usmiljenja.

Sveti angel, varuh moj …
Sveti oče je v minulem tednu daroval sveto mašo za vatikanske žandarje, imel pa je tudi dve jutranji maši v kapeli Doma svete Marte. 2. oktobra, ko poteka liturgični spomin angelov varuhov, je papež spomnil na svetopisemske besede: »Glej, angela pošiljam pred teboj, da te bo varoval na poti in te pripeljal v kraj, ki sem ga pripravil« (2 Mz 23,20). To posebno božansko navzočnost je Gospod dal vsem, je zatrdil papež. Vsakdo od nas ima nekoga, ki ga spremlja: »Vedno je z nami! To je nekaj resničnega. Je kakor Božji ambasador, ki je z nami. Gospod nam svetuje: 'Spoštuj njegovo navzočnost!'« Kadar naredimo nekaj slabega in mislimo, da smo sami, to ni res. Zraven je on. Njegovo navzočnost je potrebno spoštovati, poslušati njegov glas, ki nam svetuje. To je takrat, ko slišimo tiste navdihe: »Naredi to … Tisto je bolje … Tega se ne sme narediti …« »Poslušaj! Ne upiraj se mu,« je spodbudil papež Frančišek.