Papež: Lakota ogroža življenje in dostojanstvo mnogih oseb

VATIKAN (sobota, 3. oktober 2015, RV) – Na avdienco s papežem so danes prišli člani Fundacije Prehrambena miza, karitativne mreže, ki sta jo pred petindvajsetimi leti ustanovila Danilo Fossati in duhovnik Luigi Giussani. Njihova osnovna dejavnost je usmerjena v preprečevanje odmetavanja hrane, zbiranja in razdeljevanja prehrambenih izdelkov družinam v težavah in revnim osebam, kar je v svojem govoru izpostavil tudi papež Frančišek, se vsem zahvalil za njihovo prizadevanje ter jih spodbudil k nadaljevanju te poti.

V svetu, polnem hrane, vedno več lačnih
Dejal je, da je lakota danes prevzela »razsežnosti pravega pohujšanje«, ki ogroža življenje in dostojanstvo mnogih oseb – moških, žensk, otrok in ostarelih. »Vsak dan se moramo zoperstaviti tej krivici, temu grehu« je poudaril papež. »V svetu, ki je bogat s prehrambenimi viri, zahvaljujoč tudi ogromnemu tehnološkemu napredku, je preveč tistih, ki nimajo potrebnega za preživetje.« In to ne le v revnih državah, ampak vedno bolj tudi v bogatih in razvitih družbah. Situacija se je po papeževih besedah še poslabšala zaradi povečanja migracijskih tokov, ki so v Evropo privedli na tisoče beguncev in ljudi v stiski. Pred tem ogromnim problemom odmevajo Jezusove besede: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti.« V evangeliju vidimo, da Gospod ne spregleda problema, ko se zave, da je množica, ki ga je prišla poslušat, lačna. Prav tako ne začne razpravljati o boju proti revščini. Naredi nekaj, pred čemer vsi osupnejo: vzame tisto malo, kar so učenci prinesli s sabo, blagoslovi in pomnoži kruh in ribe, tako da je na koncu ostalo dvanajst polnih košar.

Naučiti se človečnosti in jo prepoznati v drugem
Mi ne moremo narediti čudeža, kot je to storil Jezus, je nadaljeval sveti oče. A vendarle lahko naredimo nekaj pred to lakoto, nekaj ponižnega, in kar ima prav tako moč čudeža. Predvsem se lahko naučimo človečnosti in prepoznamo človečnost, navzočo v vsaki osebi, ki ji vsega primanjkuje. Morda je mislim ravno na to Danilo Fossati, podjetnik v prehrambenem sektorju in ustanovitelj Prehrambene mize, ko je Don Giussaniju zaupal svojo zadrego pred uničevanjem užitnih izdelkov, medtem ko je veliko ljudi v Italiji trpelo zaradi lakote. Don Giussani je ostal ganjen in je rekel: »Malo krat se mi je zgodilo, da sem srečal mogočnika, ki bi se odločil dajati, ne da bi karkoli zahteval v zameno, in nikoli nisem poznal človeka, ki bi dajal, ne da bi se želel kazati … Miza je bila njegovo delo. Nikoli javno – od njenega nastanka jo je vedno spremljal tiho po prstih.«

Fossati in Giussani nista ostala brezbrižna pred krikom revnih, je izpostavil papež Frančišek. Razumela sta, da se nekaj mora spremeniti v miselnosti oseb, da je zidove individualizma in egoizma treba zrušiti. Zbrane je spodbudil, naj »z zaupanjem nadaljujejo to delo« in »pomagajo kulturi srečanja in razdeljevanja«. Četudi se njihovo delo lahko zdi kaplja v morje stisk, pa je v resnici dragoceno. Skupaj z njimi bodo začeli pomagati tudi drugi in tako se bo povečala reka, ki daje upanje milijonom oseb.

Revnemu biti brat in prijatelj
Sveti oče je ob koncu srečanja zbranim še dejal, naj ne pozabijo, da osebe niso številke. Vsak ima svoje breme bolečine, ki ga je na trenutke nemogoče nositi. »Če se boste tega vedno zavedali, boste znali gledati jih v obraze, gledati  jih v oči, stisniti njihovo roko, v njih prepoznati Kristusovo meso in jim tudi pomagati, da si bodo ponovno pridobili svoje dostojanstvo in se postavili na noge. Spodbujam vas, da ste za revne bratje in prijatelji, da jim dajete čutiti, kako pomembni so v Božjih očeh.«