Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 27. nedeljo med letom

1Mz 2,18-24
Gospod Bog je rekel: »Ni dobro človeku samemu biti. Naredil mu bom pomočnico, njemu primerno.« Gospod Bog je naredil iz zemlje vse živali polja in vse ptice neba in jih privedel k Adamu, da bi videl, kako jih bo imenoval, in da bi vsako živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal Adam. In Adam je dal imena vsej živini in vsem pticam neba in vsem živalim polja, za Adama pa se ni našla pomočnica, njemu primerna. Gospod Bog je dal pasti na Adama trdno spanje, da je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel Adamu, naredil ženo in jo pripeljal k Adamu. Tedaj je Adam rekel:
»To je končno kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bo imenovala móžinja,
kajti iz moža je vzeta.«
Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno meso.

Heb 2,9-11
Gledamo pa njega, ki je bil postavljen malo nižje od angelov, Jezusa, kako je zaradi smrtnega trpljenja s slavo in častjo ovenčan, da je z Božjo milostjo za vse okusil smrt. Spodobilo se je namreč njemu, za katerega je vse in po katerem je vse, da je tistega, ki je veliko sinov pripeljal v slavo in je začetnik njihovega odrešenja, s trpljenjem izpopolnil. Ta namreč, ki posvečuje, in tisti, ki so posvečeni, so vsi iz enega, zato ga ni sram, da jih imenuje brate.

Mr 10,2-16
Pristopili so farizeji, in da bi ga skušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?« Odgovoril jim je in rekel: »Kaj vam je naročil Mojzes?« Ti so rekli: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved,  na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil svojega očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« V hiši so ga učenci spet spraševali o tem. In govoril jim je: »Kdor odslovi svojo ženo in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; in če ona odslovi svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih odganjali. Ko je Jezus to videl, se je vznejevoljil in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnim pripada Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, ne pride vanj.« In objemal jih je, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.

Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi: »Kakor se Jezus ni vznemiril, ko so ga z zlobnim namenom vprašali, tako morajo biti njegovi učenci pripravljeni soočiti se z kakršnim koli zahrbtnim vprašanjem.« Sv. Avguštin potrdi, da je »svetopisemski prototip 'enega mesa' odnos med Kristusom in Cerkvijo.« Tertulijan razlaga: »Gospod bi lahko človeku za krajšanje osamljenosti ponudil različne družabnike, a je hotel ustvariti samo eno ženo. Zaradi takega začetka ne sme biti v zakonu nikakršne ločitve. Mož in žena morata biti 'eno meso' in en duh, da si tako medsebojno pomagata.« Origen to osnovno trditev razvija naprej: »Skrivnost združitve enega moža in ene žene v eno meso, lahko po analogiji gledamo v združitvi Boga s človeštvom v učlovečenju.« Sv. Klemen Aleksandrijski in Atenagora Atenski vidita, kako hudi duh ogroža to božansko naročilo s skušnjavo tako, da »napeljuje k ločitvi in ponovni poroki.« Sv. Bazilij Cezarejski pojasnjuje: »Nauk našega Gospoda glede ločitve velja tako za moške kot za ženske.«

Misli Benedikta XVI.
V evangeliju današnje nedelje so Jezusove besede o zakonu. Tistemu, ki ga je spraševal, če je dovoljeno možu odsloviti ženo, kot je predvidel predpis Mojzesove postave, je Jezus odgovoril, da je Mojzes to dovolil zaradi 'trdosrčnosti', medtem ko resnica o zakonu izhaja 'z začetka stvarjenja', ko 'ju je Bog', kot je zapisano v prvi Mojzesovi knjigi, 'ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil svojega očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso' (Mr 10, 6-7; prim. 1Mz 1,27; 2,24). Jezus je še dodal: 'Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje!' (Mr 10,8-9). In to je prvotni Božji načrt, na katerega je spomnil tudi 2. vatikanski koncil v konstituciji Gaudium et spes (Veselje in upanje): 'Stvarnik sam je ustanovil in položil zakonitosti v to intimno povezanost zakonskega življenja in ljubezni, ki se vzpostavi z zakonsko zavezo. Bog sam je začetnik zakona' (GS 48).