Papež med splošno avdienco o potovanju na Kubo in v ZDA

VATIKAN (sreda, 30. september 2015, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o svojem zadnjem apostolskem potovanju. Namenjeno je bilo obisku Kube in ZDA, kjer se je mudil od 19. do 28. septembra. Kot je pojasnil med katehezo, je povod zanj bilo osmo svetovno srečanje družin v Filadelfiji, temu pa so zatem pridružili še obisk Združenih držav Amerike in glavnega sedeža Združenih narodov ter obisk Kube, ki je bil prvi del potovanja. Papež se je zahvalil kubanskemu predsedniku Castru, ameriškemu predsedniku Obami in generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu za sprejem, ki so mu ga pripravili. Zahvalil se je tudi škofom in vsem sodelavcem za opravljeno delo in za ljubezen do Cerkve.

Kuba: Božje usmiljenje je večje od vsake rane
Sveti oče je spomnil, da je se je na Kubi predstavil kot »misijonar usmiljenja«. Kubo je opisal kot deželo, bogato z naravno, kulturno in versko lepoto. »Božje usmiljenje je večje od vsake rane, vsakega konflikta, vsake ideologije. S takšnim pogledom usmiljenja sem lahko objel ves kubanski narod, v domovini in zunaj nje, onkraj vsake ločitve,« je dejal papež. Simbol te globoke kubanske duše je Devica ljubezni iz Cobra, ki je bila pred natanko stotimi leti razglašena za zavetnico Kube. Frančišek je poromal k svetišču te »Matere upanja, Matere, ki vodi po poti pravičnosti, miru, svobode in sprave«.

Pot odprtosti, svobode, dostojanstva, odgovornosti, služenja
S kubanskim narodom je delil upanje na izpolnitev preroških besed svetega Janeza Pavla II., in sicer, da bi se Kuba odprla v svet in da bi se svet odprl za Kubo. »Nič več zaprtosti, nič več izkoriščanja revščine, ampak svoboda v dostojanstvu,« je zatrdil in dodal, da je to pot, ki spodbuja bitje srca mnogih mladih Kubancev. To ni pot pobega in lahkih zaslužkov, ampak pot »odgovornosti, služenja bližnjemu, skrbi za šibkost«. Je pot, ki »črpa moč iz krščanskih korenin tega naroda, ki je veliko pretrpel«. Na to pot je papež tudi spodbudil predvsem duhovnike, posvečene osebe, mlade in družine. »Sveti Duh naj po posredovanju Svete Marije dá rast semenom, ki smo jih posejali,« je dodal Frančišek.

ZDA: Washington, New York, Filadelfija
S Kube se je papež Frančišek napotil v Združene države Amerike, kar je po njegovih besedah bil »simboličen prehod«, »most, ki se gradi«. Bog namreč vedno hoče graditi mostove; mi smo tisti, ki gradimo zidove, zidovi pa se vedno zrušijo. V Združenih državah je papež obiskal Washington, New York in Filadelfijo.

Duhovna in etična dediščina
V Washingtonu se je srečal s političnimi oblastmi, običajnimi ljudmi, škofi, duhovniki in posvečenimi, najrevnejšimi in emigranti. Dejal jim je, da je največje bogastvo njihove dežele in njenih prebivalcev »duhovna in etična dediščina«. Na ta način jih je želel spodbuditi, da »je Bog vse ljudi ustvaril kot enake in jim dal neodtuljive pravice, kot so življenje, svoboda in iskanje sreče«. Te vrednote so v polnosti izpolnjene v evangeliju, kot je to pokazala kanonizacija p. Junipera Serre, frančiškana in velikega evangelizatorja Kalifornije. Sveti Junipero kaže pot veselja: »Iti in deliti z drugimi Kristusovo ljubezen. To je pot za kristjana in tudi za vsakega človeka, ki je spoznal ljubezen: ne je držati zase, ampak jo deliti z drugimi.« Papež je pripomnil, da so ravno na tej verski in moralni osnovi nastale in rasle Združene države Amerike. Na tej isti osnovi so lahko še naprej dežela svobode in sprejemanja, še naprej lahko sodelujejo v oblikovanju pravičnejšega in bolj bratskega sveta.

Skrb za stvarstvo. Zaustavitev nasilja
V New Yorku je papež Frančišek obiskal glavni sedež OZN in pozdravil tam zaposleno osebje. Želel je govoriti z generalnim sekretarjem, predsedniki zadnjih generalnih skupščin in varnostnega sveta. V nagovoru predstavnikov narodov je ponovno izrazil spodbudo katoliške Cerkve tej instituciji in njeno vlogi pri pospeševanju razvoja in miru, pri čemer je posebej izpostavil »potrebo po soglasni in dejavni zavzetosti za skrb stvarstva«. Obnovil je tudi poziv, naj se zaustavi in prepreči nasilje nad etičnimi in verskimi manjšinami ter nad civilnim prebivalstvom.

Sveti oče je spomnil, da je za mir in bratstvo na Točki nič molil skupaj z verskimi predstavniki, svojci umrlih in prebivalci New Yorka. Za mir in pravičnost je tudi obhajal evharistično daritev. Tako v Washingtonu kot New Yorku se je papež srečal z nekaterimi karitativnimi in vzgojnimi ustanovami, značilnimi za katoliške skupnosti, ki na teh področjih veliko delajo.

Družina je odgovor
Papež Frančišek je spregovoril še o družini. Vrh potovanja je bilo namreč srečanje družin v Filadelfiji, kjer se je »skozi 'prizmo' družine obzorje razširilo na ves svet«. Družina, torej rodovitna zaveza med moškim in žensko, je odgovor na velik izziv našega sveta. Ta izziv je dvojen: razdrobljenost in masovnost, dve skrajnosti, ki soobstajata in se podpirata od blizu, skupaj pa podpirata potrošniški ekonomski model. »Družina je odgovor, ker je celica družbe, ki uravnoteži osebno razsežnost in skupnostno razsežnost,« je izpostavil papež. Obenem je lahko model trajnostnega upravljanja z dobrinami in viri stvarstva. »Družina je dejavni subjekt celostne ekologije, ker je primarni družbeni subjekt, ki ima v lastni notranjosti dve osnovni načeli človeške civilizacije na zemlji: načelo občestva in načelo rodovitnosti. Svetopisemski humanizem nam predstavlja to podobo: človeški par, združen in rodoviten, postavljen od Boga v vrt sveta, da bi ga obdeloval in varoval.«

Premisliti in spremeniti razvojni model
Ob koncu kateheze se je papež Frančišek še zahvalil filadelfijskemu nadškofu Chaputu za njegovo zavzemanje, pobožnost, navdušenje in veliko ljubezen do družine pri organizaciji dogodka. Kot je zatrdil, je lepo videti, da sporočilo in pričevanje svetovnega srečanja družin prihajata v tem trenutku ravno iz ZDA, iz države, ki je v prejšnjem stoletju dosegla najvišji ekonomski in tehnološki razvoj, ne da bi pri tem zanikala svoje verske korenine. Sedaj te iste korenine zahtevajo, da se ponovno začne pri družini, da bi se premislilo in spremenilo razvojni model za dobro celotne človeške družine.