S papežem Frančiškom skozi minuli teden: Kuba in ZDA

10. apostolsko potovanje papeža Frančiška: Kuba in ZDA
Od 19. do 28. septembra 2015 se je papež Frančišek mudil na svojem desetem apostolskem potovanju, med katerim je obiskal Kubo in ZDA. Osnovni povod je bilo svetovno srečanje družin v Filadelfiji, kjer so svetega očeta sprejele družine z vsega sveta. Najprej na molitvenem bdenju, zatem pa še na sklepni sveti maši, ki jo je papež daroval tik pred svojim povratkom nazaj v Vatikan. Povedal je, da »vera odpira 'okno' dejavni navzočnosti Duha in nam pokaže, kako sta sreča ali svetost vedno povezani z majhnimi gestami.« Gre za tiste najmanjše geste, ki se jih naučimo doma; družinske geste, ki se izgubijo v anonimnosti vsakdana, a ki naredijo vsak dan drugačen od drugega. To so geste nežnosti, naklonjenosti in sočutja. »Ljubezen se izraža v majhnih stvareh, v pozornosti do detajlov vsakega dne, ki dajejo življenju vedno priokus doma.« Naše družine in naši domovi so »resnične domače Cerkve: kraj, ki je primeren, da v njem vera postane življenje in življenje postane vera«.

Kuba: Havana, Holguin, Santiago
V kubansko prestolnico je Frančišek prispel 19. septembra in v naslednjih treh dneh obiskal še dve pomembni kubanski mesti, Holguin in Santiago. Poleg srečanja s kubanskim predsednikom Raulom Castrom, so na programu bila srečanja s kubanskimi škofi, družinami in mladimi, z duhovniki, redovniki, redovnicami in s semeniščniki je papež v havanski katedrali molil večernice, sicer pa daroval tudi tri svete maše.

Med mašo v Havani je papež spodbudil k skrbi za drugega iz ljubezni, kar pa ne pomeni hlapčevstva, ampak v središče postaviti brata: »Služenje vedno gleda v bratov obraz, se dotika njegovega mesa, čuti njegovo bližino vse do ''sotrpljenja'' in išče njegov napredek. Zato služenje ni nikoli ideološko, vse dokler ne služi idejam, ampak osebam.«

V Holguinu je papež med mašo govoril o hoji za Jezusom: »Jezus gre naprej, je pred nami, odpira pot in nas vabi, da mu sledimo. Vabi nas, da hodimo počasi in presegamo svoje predsodke, upor pred spreminjanjem drugih in tudi nas samih. Dan za dnem nas izziva z vprašanjem: Veruješ? Veruješ, da je mogoče, da se nek izterjevalec davkov spremeni v služabnika? Misliš, da je možno, da izdajalec postane prijatelj? Misliš, da je mogoče, da je sin mizarja Božji Sin? Njegov pogled spreminja naš pogled, njegovo srce spreminja naše srce. Bog je Oče, ki želi zveličanje vseh svojih otrok.«

V Santiagu, kjer je papež tudi sklenil svoj obisk Kube, je obiskal osrednje kubansko marijansko svetišče, posvečeno Devici ljubezni iz Cobra, zavetnici Kube. »Povabljeni smo, da živimo revolucijo nežnosti kakor Marija, Mati ljubezni,« je dejal papež Frančišek. »Povabljeni smo, da 'izstopimo iz hiše', imamo oči in srce odprte za druge. Naša revolucija gre preko nežnosti, preko veselja, ki vedno postane bližina, ki vedno postane sočutje in ki nas vodi, da postanemo del življenja drugih, da bi služili.«

ZDA: Washington, New York, Filadelfija
Drugi del apostolskega potovanja, ki je bil namenjen Združenim državam Amerike, je papež Frančišek začel v Washingtonu, kamor je prispel 23. septembra, nadaljeval v New Yorku in sklenil v Filadelfiji. Med dogodki, ki so močno odmevali v svetovni javnosti, so bili srečanje z ameriškim predsednikom Baracom Obamo v Beli hiši, zatem pa Frančiškov govor v ameriškem kongresu in na sedežu OZN.

Ameriški kongres
Z nagovorom ameriških kongresnikov se je Frančišek zapisal v zgodovino kot prvi papež, ki je govoril v kongresu Združenih držav. V petdeset minutnem govoru je v ospredje postavil politično odgovornost, pomen dialoga, svobode in sodelovanja; izpostavil je sprejemanje tujcev, priseljencev, beguncev; izrazil je svojo podporo odpravi smrtne kazni ter obsodil trgovino z orožjem; ni zaobšel problema revščine in potrebe po skrbi za skupen dom. »Vsak sin ali hči določenega naroda ima svoje poslanstvo, osebno in družbeno odgovornost. Odgovornost članov kongresa pa je, da preko zakonodajne dejavnosti omogočijo državi rasti kot narod. Vi ste obraz tega naroda, njegovi predstavniki. Poklicani ste varovati in zagotavljati dostojanstvo svojih sodržavljanov pri neutrudnem in zahtevnem zasledovanju skupnega dobrega, ki je cilj vsake politike. Politična družba lahko traja skozi čas, kadar si prizadeva zadovoljevati skupne potrebe, pri tem pa spodbuja rast vseh svojih članov, predvsem tistih, ki se nahajajo v situacijah večje ranljivosti ali tveganja. Zakonodajna dejavnost je vedno osnovana na skrbi za osebe. K temu ste povabljeni, poklicani in sklicani s strani tistih, ki so vas izvolili,« je papež dejal kongresnikom, ki so njegov govor večkrat prekinili s ploskanjem.

Združeni narodi
Z aplavzi so papežev govor spremljali tudi predstavniki držav članic OZN, ki jih je Frančišek nagovoril v New Yorku. Pred svetovne politike je položil temeljne smernice za pristen politični, pravni in tehnični napredek, ki teži k idealu človeškega bratstva, si prizadeva za skupno dobro in iskreno služi vsemu človeštvu. »Svet zahteva od vseh vladarjev učinkovito, praktično, stalno voljo, ki se uresničuje s konkretnimi koraki in takojšnjimi merili, da bi se ohranilo in izboljšalo naravno okolje in bi se čim prej premagal pojav družbenega in ekonomskega izključevanja, skupaj z vsemi žalostnimi posledicami, ki jih za sabo puščajo trgovina z ljudmi, trgovina s človeškimi organi in tkivom, spolno izkoriščanje deklic in dečkov, suženjsko delo, prostitucija, trgovina z drogo in orožjem, terorizem in organizirani mednarodni kriminal. Poskrbeti moramo, da bodo naše institucije zares učinkovite v boju proti vsem tem stiskam.«

Srečanje z družinami
V ZDA se je papež Frančišek mudil pet dni, ki so bili napolnjeni z različnimi dogodki. Srečal se je s škofi, kanoniziral p. Junípero Serro, molil večernice z duhovniki, redovniki in redovnicami, obiskal Točko nič v New Yorku, šolo v Harlemu, se udeležil srečanja za versko svobodo, se srečal z zaporniki in žrtvami spolnih zlorab …

Ob koncu se je srečal še z družinami, ki so prišle v Filadelfijo na svetovno srečanje družin. Tem se je sveti oče pridružil na praznovanju družin in molitvenem bdenju, bogatem z glasbenim programom in pričevanji. Papež pa jih je takole nagovoril: »Kaj je Bog delal, preden je ustvaril svet? Preden je ustvaril svet, je Bog ljubil, saj je Ljubezen. Je tako mogočna in neustavljiva ljubezen, da je ustvarila svet. Ta je čudovito delo, a najlepše delo je družina. In Bog je vse dal prav družini. Vso ljubezen, ki jo ima Bog v sebi, vso lepoto, ki jo ima Bog v sebi, vso resnico, ki jo ima Bog v sebi, vse je izročil družini. Družina je zares družina, kadar je sposobna odpreti roke in sprejeti vso to ljubezen. V srcu, odprtem za ljubezen, kakor je bilo srce družine Marije in Jožefa, je lepota. Družina ima tako božansko državljanstvo.«