Sveta maša v New Yorku: Bog živi v naših mestih

NEW YORK (sobota, 26. september 2015, RV) – Današnji dan apostolskega potovanja se je sklenil s sveto mašo v newyorški dvorani Madison (Madison Square Garden). Papež Frančišek je med homilijo izhajal iz besed preroka Izaija, da je »ljudstvo, ki je hodilo v temi, zagledalo veliko luč«. Ljudstvo, ki je hodilo, ki je bilo sredi svojih dejavnosti in vsakodnevnih skrbi, ki je bilo polno svojih uspehov in napak, strahov in priložnosti, je zagledalo veliko luč. Ljudstvo, ki je hodilo s svojimi radostmi in upanjem, z razočaranji in grenkobo, je zagledalo veliko luč.

Ljudstvo, ki živi v smogu, je izkusilo življenjski zrak
Božje ljudstvo je v vsakem zgodovinskem obdobju povabljeno h kontemlaciji te luči, je poudaril sveti oče: »Luč, ki želi doseči vsak kotiček tega mesta, naše someščane, vsak prostor našega življenja.« Ena od značilnosti vernega ljudstva je, da zna v temi razločevati, videti in kontemplirati to luč, živo Božjo prisotnost. Tako bi lahko skupaj s prerokom danes rekli, da »ljudstvo hodi, diha in živi v smogu ter da je v tej temi zagledalo veliko luč, izkusilo je življenjski zrak«.

Življenje v mestu je precej zapleteno. Multikulturno okolje prinaša nelahke izzive. V sebi nosi bogastvo raznolikosti kultur, tradicij in zgodb, pa tudi jezikov, oblačil in hrane. Velika mesta skrivajo tudi obraze mnogih, za katere se zdi, da nimajo državljanstva ali pa so državljani »druge kategorije«. Njihovi glasovi so prekriti. To so tisti, ki »nimajo pravice biti del mesta«, tujci in njihovi otroci, tisti brez dostopa do zdravniške pomoči, brezdomci, ostareli na robovih cest in na pločnikih, prepuščeni oglušujoči anonimnosti. Vsi ti so del mestnega okolja, ki sčasoma po papeževih besedah postane »nekaj naravnega«.

Jezus hodi po vaših ulicah
»Vedeti, da Jezus še naprej hodi po vaših ulicah, da se pomeša med svoje ljudstvo, da se vključuje in da osebe vključuje v edino zgodovino zveličanja, nas napolni z upanjem, upanjem, ki nas osvobaja tiste sile, ki nas potiska v osamitev, v ignoriranje življenja drugih, življenja našega mesta.« To upanje nas kliče, da sredi smoga vidimo Božjo navzočnost, ki še naprej hodi po naših mestih. Kajti Bog je prisoten v mestu.

Prerok Izaija je lahko naš vodnik, ko se »učimo gledati«, da bi videli to luč na ulicah, Boga sredi smoga. Jezusa nam predstavlja kot »Čudovitega svetovalca, Močnega Boga, Očeta na veke in Kneza miru«.

Čudoviti svetovalec in Močni Bog
Čudoviti svetovalec. Jezus svojim učencem vedno predlaga, naj gredo. Spodbuja jih, da bi šli naproti drugim tam, kjer zares so in ne, kjer bi nam bilo všeč, da so. »Pojdite, enkrat, dvakrat, trikrat, pojdite brez strahu, brez odpora, pojdite in oznanjajte to veselje, ki je za vse ljudstvo.« Močni Bog. V Jezusu je Bog postal Emanuel, Bog z nami, Bog, ki hodi poleg nas, ki se je pomešal med naše stvari in v naše domove.

Oče na veke in Knez miru
Oče na veke. Nič nas ne bo moglo nikdar ločiti od njegove Ljubezni. Bog je med nami kakor usmiljeni Oče, ki gre vsako jutro in vsak večer ven, da bi videl, če se njegov sin vrača domov. Ko ga zagleda, teče in ga objame. To je objem, ki želi sprejeti, očistiti in povzdigniti dostojanstvo otrok. Knez miru. Iti naproti drugim, da bi z njimi delili veselo novico, da je Bog naš Oče, da nas osvobaja anonimnosti, praznega življenja brez obrazov, da nas uvaja v šolo srečanja. Osvobaja nas vojne tekmovalnosti in samozadostnosti, da bi nas odprl za pot miru: »Tistega miru, ki se rodi iz priznanja drugega, tistega miru, ki pride v srce, ko se zlasti na najbolj ubogega gleda kot na brata.«

Bog živi v naših mestih
»Bog živi v naših mestih, Cerkev živi v naših mestih. In Bog ter Cerkev, ki živita v naših mestih, želita biti vrenje v množici, želita se pomešati med vse, spremljati vse, oznanjati čudovita dela Njega, ki je Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke in Knez miru.«