Sveti oče skupaj z drugimi verskimi voditelji molil na Ground Zero (Točki nič)

NEW YORK (petek, 25. september 2015, RV) – »Dragi prijatelji! Različna občutja, čustva, prebuja v meni to, da sem tu na Ground Zero, kjer je bilo na tisoče življenj prekinjenih v enem samem trenutku nesmiselnega uničevalnega dejanja. Tu se lahko dotaknemo bolečine. Voda, ki jo vidimo teči proti temu praznemu središču, nas spominja na vse tiste žrtve, ki so bile pod oblastjo tistih, ki mislijo, da je uničenje edini način reševanja sporov. Solze včerajšnjega razdejanja se združujejo s tistimi številnih današnjih razdejanj. To je kraj, kjer jokamo, jokamo iz bolečine, ki jo povzroča občutek nemoči pred krivico, bratomorom, nesposobnostjo reševati naše razlike z dialogom. Na tem kraju jokamo zaradi krivične in neosnovane izgube nedolžnih, ker ne vidimo rešitev za skupno dobro. Ta voda nas spominja na včerajšnji in današnji jok.« Tako je papež Frančišek začel govor na medverskem molitveno spominskem srečanju v tem pomenljivem obeležju v New Yorku. Papež Frančišek se je namreč po govoru v ZN napotil do te točke spomina na tragični dogodek, kjer ga je pričakalo 12 verskih voditeljev. Dogodek je naprej predstavil kardinal Dolan, zatem sta navzoče pozdravila rabin in imam New Yorka. Papež Frančišek je nato zmolil molitev za mir.

Molitev spomina
O Bog ljubezni, sočutja in sprave,
poglej na nas, ljudstvo mnogih ver in različnih izročil,
ki smo zbrani na tem kraju,
prizorišču neverjetnega nasilja in bolečine.
Prosimo te, da v svoji dobroti
nakloniš luč in večni mir
vsem, ki so na tem mestu umrli:
prvim  herojskim reševalcem,
našim gasilcem, policistom,
članom reševalnih služb,
osebju luške kapitanije,
ter vsem nedolžnim možem in ženam,
ki so bili žrtve te tragedije samo zato,
ker so bili 11. septembra 2001 tukaj v službi ali pa službeno.

Prosimo te, da v svojem sočutju,
nakloniš ozdravljenje tistim,
ki zaradi svoje prisotnosti tu tisti dan
trpijo zaradi poškodb in bolezni.
Ozdravi tudi trpljenje družin, ki še žalujejo
in tistih, ki so v tej tragediji izgubili svoje drage.
Nakloni jim moč, da bodo živeli pogumno in z upanjem.

Spominjamo se tudi tistih,
ki so se tukaj srečali s smrtjo, ranjenih in vseh, ki so izgubili svoje drage
tisti dan v Pentagonu in v Shanksvillu v Pennsylvaniji.
Naša srca se združujejo z njimi, naša molitev pa objema njihovo bolečino in trpljenje.

Bog miru, nakloni svoj mir našemu nasilnemu svetu:
mir v srcih vse mož in žena
in mir med narodi vse zemlje.
Usmeri na Tvojo pot ljubezni
tiste, ki jim je srce in razum použilo sovraštvo.
Bog razumevanja,
osupli nad strahovito tragedijo,
iščemo Tvojo luč in Tvoje vodstvo,
ko stojimo pred tako strašnimi dogodki.
Nakloni tistim, ki jim je bilo življenje ponovno poklonjeno,
da bodo živeli tako, da tukaj izgubljena življenja ne bodo zaman izgubljena.

Okrepi in potolaži nas,
utrdi nas v upanju
in nam nakloni modrost ter pogum,
da bomo neutrudno delali za svet,
v katerem bosta vladala resničen mir in ljubezen
med narodi in v srcih vseh.

Po branju razmišljanj hinduista, budista, sikha, kristjana in muslimana o miru, je pretresljivo zazvenenla hebrejska molitev za pokojne. Molitvi je sledil papežev govor, temu pesem in pozdrav miru.

Papežev govor
Pred nekaj minutami sem se srečal z nekaterimi družinami prvih reševalcev, umrlih med izvajanjem službe. Med srečanjem sem lahko ponovno ugotovil, da uničenje ni nekaj neosebnega, odmišljenega ali je samo razdejanje stvari. Ima namreč obraz in zgodovino, je konkretno, ima imena. Na obrazu domačih lahko vidimo bolečino, bolečino, ki nas osupne in ki vpije v nebo. So mi pa tudi znali predstaviti drugo plat tega atentata, drug obraz njihove bolečine in sicer moč molitve ter spomina. Spomin, ki nas ne pusti praznih. Imena tolikih oseb so zapisana tu, kjer je bil temelj stolpnic, da jih lahko vidimo, se jih dotaknemo in nikoli ne pozabimo.

Tu, sredi parajoče bolečine, se lahko z roko dotaknemo sposobnosti herojske dobrote, ki jo je človeška oseba zmožna, tisto skrito moč, na katero se moramo vedno sklicevati. V trenutku največje bolečine in trpljenja ste bili priče največjih dejanj posvetitve delu in pomoči drugim. Iztegnjene roke, darovana življenja! V metropoli, za katero se zdi, da je nečloveška, anonimna, z veliko osamljenosti, ste bili sposobni pokazati  z medsebojno pomočjo, ljubeznijo in osebnim žrtvovanjem moč solidarnosti. V tistem trenutku ni bilo pomembno vprašanje rodu, izvora, iz katere četrti je, kakšne vere ali politične izbire je. Pomembno je bilo vprašanje solidarnosti, izrednega stanja, bratstva. Šlo je za vprašanje človeškosti. Gasilci so vstopili v stolpnici, ki sta se rušili, ne da bi mislili na lastno življenje. Mnogi so padli med služenjem in so svojo žrtvijo rešili življenja številnih drugih.

Ta kraj smrti se spreminja tudi v kraj življenja, rešenih življenj, v pesem, ki potrjuje, da življenje vedno zmaguje nad preroki razdejanja, nad smrtjo, da bo dobro vedno v prednosti pred zlom, da bosta sprava in edinost zmagala nad sovraštvom in ločitvijo.

Na tem kraju bolečine in spomina me napolnjuje z upanjem priložnost, da se lahko pridružim voditeljem, ki predstavljajo različna verstva, ki bogatijo življenje tega mesta. Upam, da je naša navzočnost tukaj močno znamenje naše volje, da si podelimo in potrdimo željo, biti sile sprave, sile miru in pravičnosti za to skupnost in za vsak del sveta. V različnosti in nezdružljivosti je moč živeti mir. Pred vsakim poskusom uniformiranja je treba in je nujno priti skupaj iz različnih jezikov, kultur, ver in ga razkrinkati. Vsi smo danes povabljeni reči 'ne' vsakemu poskusu uniformiranja in reči 'da' vsaki sprejeti in spravljeni različnosti.

Za ta namen moramo odstraniti naša občutja sovraštva, maščevanja in zagrenjenosti. Vemo, da je to možno le, če je to dar iz nebes. Tu, na tem kraju spomina, vsakega na njegov način, a skupaj, vam predlagam trenutek tišine in molitve. Prosimo nebo za dar prizadevanja za mir, za mir po naših domovih, družinah, šolah, v naših skupnostih. Za mir v tistih krajih, kjer se zdi, da vojne ne bo in ne bo konec. Za mir tistim obrazom, ki ne poznajo drugega kot bolečino. Za mir na tem širnem svetu, ki nam ga je Bog dal kot som vseh in za vse. Samo mir. S tem življenje naših dragih ne bo življenje, ki bo šlo v pozabo, temveč bo navzoče vsakokrat, ko se bojujemo biti preroki obnove, preroki sprave, preroki miru.