Papež mladim redovnicam in redovnikom: Preroštvo, svoboda, spomin

VATIKAN (četrtek, 17. september 2015, RV) – Papež Frančišek se je dopoldne sestal z okoli pet tisoč mladimi redovnicami in redovniki, ki se te dni udeležujejo mednarodnega srečanja za mlade posvečene osebe. Dogodek organizira Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja na temo Prebudite svet – evangelij, preroštvo, upanje.

Današnji mučenci v Iraku in Siriji
Papež je na začetku srečanja, ki je potekalo v Avli Pavla VI., najprej spregovoril o današnjih mučencih v Iraku in Siriji. Gospodu se je zahvalil, da Cerkev tudi danes dopolnjuje v njegovem Telesu tisto, kar manjka Kristusovemu trpljenju. Obenem je zaprosil za milost majhnega vsakodnevnega mučeništva v služenju Jezusu in posvečenem življenju.

Svoboda, preroštvo in sanje
Sledila so vprašanja, ki so jih svetemu očetu zastavili dve mladi redovnici in redovnik ter odprla teme, kot so poklicanost v posvečeno življenje, evangelizacija, hoja za Kristusom. Papež Frančišek je dejal, da Gospod kliče v svobodo, ki jo je treba povezati s pričevanjem in zvestobo. Posvaril je pred sterilnostjo posvečenega življenja, do katere lahko pride, ko manjka preroška razsežnost, ko se ne dovoli sanjati. »Preroštvo, zmožnost sanjati, je nasprotno strogosti,« pri čemer je papež mislil na togo in strukturirano upoštevanje pravil. Toge osebe namreč ne morejo sanjati. Izpostavil je odprtost srca, kar je povezano z dialogom, tudi dialogom v skupnosti. Čeprav prihaja do prepirov je treba znati odpuščati.

Pričevati z gorečim srcem
Papež se je dotaknil tudi današnje kulture provizoričnega, ki prav tako vpliva na »nestabilnost hoje za Kristusom«.  Ta nestabilnost so skušnjave in te obstajajo od vsega začetka. V ospredje je postavil evangelizacijo, ki pomeni goreče srce in apostolsko gorečnost. Ne gre za prozelitizem, ampak za pričevanje o tem, da Jezus Kristus živi. Posvečena oseba pa o tem priča z lastnim mesom in lastnim življenjem. Pomembno je torej pričevanje gorečega srca, kar je še posebej značilno za redovnice, ki nosijo v sebi materinsko razsežnost Cerkve: so matere, zaradi česar znajo biti na poseben način blizu drugim. »Bližina med vami in z drugimi. Bližina z Božjim ljudstvom,« je dodal papež.

Spominjati se prvega srečanja
Mlade redovnice in redovnike je spodbudil, naj se spominjajo svojega prvega srečanja z Jezusom, naj ohranjajo spomin na svoj poklic. »V temnih trenutkih, v trenutkih skušnjav, v težkih trenutkih posvečenega življenja se vrnite k izvirom, spomnite se osuplosti, ki smo jo čutili, ko nas je Gospod pogledal.«