Pepež za portugalski radio o migraciji, Evropi in Cerkvi

VATIKAN (ponedeljek, 14. september 2015, RV) – V intervjuju za portugalski radio Renascenca je papež Frančišek spregovoril o mladih, ki jih je treba »iti iskat, predvsem pa jih spremljati z držo previdnosti, spregovoriti jim v pravem trenutku ter biti pozoren, da kateheza ne bo samo teoretična«. Sveti oče se je tako dotaknil tematike, ki jo je postavil tudi v ospredje svojega govora, namenjenega portugalskim škofom. Ti so namreč prejšnji teden bili v Vatikanu na ad limina apostolorum.

Tri vrste jezika: glava, jezik, roke
»Kateheza,« je izpostavljeno v intervjuju, »je nauk za življenje in mora zato imeti tri vrste jezika: jezik glave, jezik srca in jezik rok.« Mlad človek bo tako vedel, kaj je njegova vera, jo obenem čutil v srcu, posledično pa bo tudi deloval na konkreten način. Pomembno je, da bo znal povezati te tri jezike: misliti o tem, kar se čuti in dela; čutiti to, kar se misli in dela; delati to, kar se čuti in misli.

»Danes je svet v vojni proti samemu sebi«
V intervjuju je beseda tekla še o marsičem drugem: o Evropi, individualizmu, vzgoji in Cerkvi. Seveda je v ospredje prišlo tudi vprašanje o sedanjem pojavu migracije v Evropi, glede česar papež izrazi zaskrbljenost. Zatrdi, da je to samo »vrh ledene gore«. Vidimo té begunce, te revne ljudi, ki bežijo pred vojno in lakoto, a na začetku je nek vzrok. Družbenoekonomski sistem, ki je slab in krivičen. Oseba mora biti v središču socialno-ekonomske družbe in politike, ker je današnji prevladujoči ekonomski sistem, osebo razsrediščil in v središče postavil boga-denar, idola. Treba je zatorej iti k vzrokom, poudarja Frančišek: iti tja, kjer je vzrok lakota ter ustvariti delovna mesta, investirati; iti tja, kjer je vzrok vojna, iskati mir in delati za mir. »Danes je svet v vojni proti samemu sebi,« pravi papež.

O sprejemanju družin v župnije
Ponovno izpostavi pomen sprejemanja oseb, in to takšnih, kot so. Spomni, da je tudi on sin emigrantov v Argentino, ki ni padla v ksenofobijo in je torej znala sprejeti vse priseljence, ki so prišli iz različnih evropskih držav in tudi od drugod. Pojasni svoj poziv, izrečen 6. septembra med opoldansko molitvijo: »Ko pravim, da župnija mora sprejeti eno družino, ne mislim s tem, da mora obvezno živeti v župnišču, ampak da župnijska skupnost lahko poišče neko mesto, pripravi kakšno manjše stanovanje ali pa v najslabšem primeru najame skromno stanovanje za družino, toliko da bodo imeli streho, da bodo sprejeti in umeščeno v skupnost.«

Evropa – mati ali babica?
Papež spregovori o »kulturi blagostanja«, ki je privedla do padca rojstev v nekaterih evropskih državah, med katerimi je tudi Portugalska. Ko pride do nekega praznega prostora, ga ljudje hočejo napolniti, pojasni Frančišek. Če se v neki državi ne rojevajo otroci, bodo prišli imigranti in zasedli njihovo mesto. Ne hoteti imeti otrok, je rezultat kulture blagostanja. »Mislim, da je izziv Evrope to, da mora ponovno postati mati Evropa in ne babica Evropa,« zatrdi papež, ki je prepričan, da ima Evropa izjemno kulturo. A mora ponovno osvojiti svojo zmožnost vodenja v koncertu narodov, ponovno mora postati mati Evropa, ki kaže pot, kajti ima kulturo, ki ji to omogoča. Doda, da »Evropa še ni mrtva. Nekoliko je babica, a ponovno lahko postane mati.« Papež pojasni, da se je Evropa nekoliko zmotila, kar pa ji ne očita, jo le spominja. Ko je govorila o svoji identiteti, »ni hotela priznati tistega, kar je morda najgloblje v njeni identiteti: to so njene krščanske korenine«.

Cerkev v izhodu
Frančišek o Cerkvi ponovno poudari, da mora izstopiti, mora tvegati. Kot že večkrat, tudi tokrat izpostavi, da če se cerkev, župnija, škofija ali ustanova zapre vase, zboli. Tako imamo »rahitično Cerkev, z neomajnimi pravili, brez ustvarjalnosti, zavarovano, a brez varnosti«. Če pa neka župnija izstopi, da bi evangelizirala, jo lahko doleti kakšna nesreča, tako kot vsako osebo, ki gre ven. »Med bolno Cerkvijo in ponesrečeno Cerkvijo, imam raje ponesrečeno, kajti je vsaj šla ven,« še pove sveti oče.