Papež srečal zaposlene pri Zadružni kreditni banki

VATIKAN (sobota, 12. september 2015, RV) – Sveti oče se je danes dopoldne v Avli Pavla VI. srečal z zaposlenimi pri Zadružni kreditni banki v Rimu (Banca di Credito Cooperativo). Spregovoril jim je o nekaterih smernicah, ki bi jih naj vsaka zadruga uresničila na svojem specifičnem področju, ter pozval k »humaniziranju ekonomije«.

Ekonomija poštenosti
Spodbudil jih je, naj so motor, ki razvija najšibkejši del lokalnih skupnosti in civilne družbe, pri čemer je posebej izpostavil mlade brez dela ter ustanavljanje novih podjetniških zadrug. Prav tako naj so protagonisti pri ponujanju in uresničevanju novih rešitev blagostanja, začenši z zdravstvenim področjem. Posvetijo naj se odnosu med ekonomijo in družbeno pravičnostjo ter v središče postavijo dostojanstvo in vrednost osebe: v središču naj je vedno oseba in ne bog-denar. Po papeževih besedah je tudi pomembno lajšati in opogumljati življenje družin ter ponujati zadružne in zavarovalne rešitve za upravljanje s skupnimi dobrinami, ki ne morejo postati lastnina nekaterih in ne predmet špekuliranja. Pospešuje se naj solidarna in socialna uporaba denarja, v stilu prave zadruge, kjer ni kapital tisti, ki upravlja z ljudmi, ampak ljudje upravljajo s kapitalom. Rezultat vsega tega je po Frančiškovem prepričanju večanje ekonomije poštenosti. »Od vas se ne zahteva samo, da ste pošteni – to je nekaj normalnega, ampak da širite in ukoreninjate poštenost v celotno okolje,« je zatrdil papež in kot zadnji element navedel še aktivno sodelovanje pri globalizaciji, da bo postala »globalizacija solidarnosti«.

Humanizirati ekonomijo
Najpomembnejši izziv za Zadružno kreditno banko, ki je največja v Italiji, je biti prava zadruga, še več, postati še bolj zadruga. To pomeni pospeševati aktivno sodelovanje članov. »Delati skupaj in delati za druge,« je dodal sveti oče. Zadružna banka namreč mora imeti nekaj več: prizadevati si »humanizirati ekonomijo, združiti učinkovitost s solidarnostjo«.

Subsidiarnost
Papež Frančišek je v nadaljevanju izpostavil še pomen subsidiarnosti. Kot zadružne kreditne banke so subsidiarnost uresničile v praksi, ko so se spoprijemale z krizo glede sredstev. Takrat so združile svoje moči in to ne na stroške drugih. To je subsidiarnost: ne pritiskati na državo in njene institucije, ko se je problemov mogoče lotiti z lastnimi močmi, z odgovornostjo. Papež jih je spodbudil, naj nadaljujejo pot integracije zadružnih kreditnih bank v Italiji. Ne samo zato, ker je v združenosti moč, ampak ker je treba misliti širše, razširiti obzorje.

Spomnil je, da banka svoje vire namenja tudi v dobrodelne namene, kar je prav tako tipično za dobre zadruge. Spodbudil je, naj pazijo na način proizvajanja dohodka in v središče vedno postavljajo osebe, mlade in družine. Zadružna kreditna banka lahko tudi postane jedro, okoli katerega se vzpostavi mreža za ustanavljanje podjetij, ki bodo dala delovna mesta, s tem pa se bo podpiralo družine, preizkusilo mikrokredite in druge načine za humaniziranje ekonomije, je dejal papež in jih še enkrat opogumil k aktivnemu in velikodušnemu sodelovanju v življenju celotnega zadružnega gibanja.