Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 24. nedeljo med letom

Iz 50,4-9
Gospod Bog mi je dal jezik učencev:
da bi znal trudne krepiti z besedo.
Jutro za jutrom zbuja,
zbuja moje uho,
da prisluhnem kakor učenci.
Gospod Bog mi je odprl uho
in jaz se nisem upiral,
nisem se umaknil nazaj.
Svoj hrbet sem izpostavil njim, ki so me bíli,
svoje lice tistim, ki so mi pulili brado.
Svojega obraza nisem skrival
pred sramotenjem in pljunki.
Toda Gospod Bog mi pomaga,
zato nisem bil ponižan.
Zato sem naredil svoj obraz kakor kremen,
saj sem vedel, da ne bom osramočen.
Blizu je ta, ki me opravičuje,
kdo se bo pravdal z menoj?
Nastopiva skupaj!
Kdo je moj nasprotnik v pravdi?
Naj se mi približa.
Glej, Gospod Bog mi pomaga,
kdo me bo razglasil za krivega?
Glej, vsi ti bodo razpadli kakor obleka,
molj jih bo požrl.

Jak 2,14-18
Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? Če sta brat ali sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se najejta!« pa jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako tudi vera, če nima del; sama zase je mrtva. Pa bo kdo rekel: »Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom iz svojih del pokazal vero.

Mr  8,27-35
Jezus je s svojimi učenci šel v vasi Cezareje Filipove. Po poti je svoje učence spraševal in jim rekel: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so mu in rekli: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden izmed prerokov.« In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Kristus.« Zapretil jim je, naj nikomur ne govorijo o njem.

In začel jih je učiti, da mora Sin človekov veliko pretrpeti, biti zavržen od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, biti umorjen in po treh dneh vstati. O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in mu začel pretiti. On pa se je obrnil, pogledal po svojih učencih in zapretil Petru in rekel: »Postavi se zadaj, za mano, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« In poklical je množico skupaj s svojimi učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil«.

Razlaga cerkvenih očetov
Sveti Beda Častitljivi je v tem dogodku zaznal rahlo ironijo. Jezusovo človeško istovetnost je namreč razglasil njegov božanski glas, medtem ko je na njegovo božansko istovetnost nakazal človeški glas. Kristjani smo, če smo od Svetega Duha prejeli maziljenje, po katerem je tudi Kristus (Maziljeni) dobil maziljenje. Poistovetiti se s Kristusom pomeni priznati ga kot Boga-Človeka, maziljenega za zveličanje človeštva.« Sv. Ambrož in sv. Avguštin pravita: »Napačen odnos do tega sveta ne more biti temelj za resničen odnos z večnostjo.« Sv. Ciprijan nadaljuje: »Kakor nihče ne more biti kristjan in se hkrati sramovati Kristusa.« Tertulijan pa k temu doda: »Tako se tudi nihče ne more izogniti trpljenju, ali zavrniti izpoved, da je Kristus Gospod.« Sv. Cezarij iz Arlesa pravi: »Ko ljubimo darove Boga bolj kot njega samega, začutimo Božjo odvratnost do tega, saj je prava urejenost naših zemeljskih ljubezni možna le s pomočjo milosti.« Sv. Avguštin pravi, da »nismo bili poklicani, da bi prenašali samo težo svojih križev, temveč da bi nosili Kristusov križ.«

Misli Benedikta XVI.
»Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (Mr 8,27).
Trenutek, ko Jezus to vprašanje zastavi svojim učencem, ni brez pomena. Gre za trenutek odločilnega preobrata v Jezusovem življenju. Je namreč na poti v Jeruzalem, kraj, kjer se bo dopolnil osrednji dogodek našega zveličanja in kjer se bo rodila Cerkev. Odgovori na Jezusovo vprašanje so različni. Še danes, tako kot tekom stoletij, ljudje, ki so na svoji poti na najbolj raznovrstne načine našli Jezusa, odgovarjajo različno.« Vsi ti odgovori niso nujno napačni, vendar pa ostajajo nezadostni, saj ne dosežejo srca Jezusove identitete. Le kdor sprejme, da bo hodil za njim po njegovi poti in živel v občestvu z njim v skupnosti učencev, ga lahko zares spozna.« Tudi Petrov odgovor, ki pravi »Ti si Mesija« in je nedvomno točen, še vedno ni zadosten. Jezus se ne pusti ujeti v človeške opredelitve osvoboditelja. Zato Petrov odgovor dopolni s tem, da napove trpljenje, ki je na vrsti pred vstajenjem. Tako želi učencem pomagati razumeti, kdo on v resnici je: »Trpeči Mesija, Mesija služabnik, in ne nek vsemogočen politični osvoboditelj.« Jezus je poslušen volji svojega Očeta vse do darovanja lastnega življenja. To pa je v nasprotju s tistim, kar so mnogi od njega pričakovali. A ko mu Peter oporeka, je Jezus do njega strog. Tako pokaže, da mora, kdor želi biti njegov učenec, sprejeti, da je tako kot on najprej služabnik.