V pričakovanju apostolskega potovanja: Združeni narodi in Sveti sedež

VATIKAN (sreda, 9. september 2015, RV) – Prva postaja papeža Frančiška v Združenih državah Amerike bo Washington, kjer bo med drugim za svetnika razglasil bl. Junipra Serro in obiskal ameriški kongres. Zatem bo odšel v New York. Tam bo osrednji dogodek na programu obisk sedeža Organizacije Združenih narodov, in sicer v petek, 25. septembra.

Organizacija Združenih narodov in Sveti sedež
Sveti sedež je v Organizaciji Združenih narodov prisoten od 6. aprila 1964. Ima status stalnega opazovalca, ki mu omogoča enake oblike sodelovanja kot jih imajo države članice, z izjemo glasovanja in kandidature. Aktualni predstavnik Svetega sedeža pri Združenih narodih v New Yorku je apostolski nuncij msgr. Bernardito Auza. Na mesto stalnega opazovalca je bil imenovan 1. julija 2014. Predhodniki nadškofa Auze so bili msgr. Alberto Giovanetti, kardinal Giovanni Cheli, kardinal Renato Raffaele Martino, msgr. Celestino Migliore in msgr. Francis Chulikatt. Apostolski sedež ima stalnega opazovalca tudi pri Uradu Združenih narodov v Ženevi. Trenutno to nalogo opravlja msgr. Silvano Tomasi. Prav tako ima stalnega opazovalca, ki pa ni škof, pri nekaterih specializiranih agencijah, ki delujejo v okviru Združenih narodov, kot sta na primer Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ali Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).

Status stalnega opazovalca je bil Svetemu sedežu potrjen oz. je bil natančneje opredeljen 1. julija 2004. Njegova prizadevanja so vidna zlasti pri temah, ki zadevajo človekove pravice, revščino in razvoj, pravičnost in svobodo, pri čemer ni mišljena samo verska svoboda, ter predvsem mir in vojno.

Začetek in struktura Organizacije Združenih narodov
Organizacija Združenih narodov je bila uradno ustanovljena z ratifikacijo Ustanovne listine 24. oktobra leta 1945. Trenutno povezuje 193 držav. Aktualni generalni sekretar je Ban Ki Moon, ki je po rodu Južnokorejec. Med glavnimi organi Združenih narodov, vsi ustanovljeni pred sedemdesetimi leti, so Generalna skupščina, Sekretariat, Varnostni svet, Mednarodno sodišče, Ekonomski in socialni svet ter Skrbniški svet. Slednji je sicer prenehal z delovanjem leta 1994. Organ, ki odloča, je Generalna skupščina. Le-ta ima vsako leto septembra redno letno zasedanje v New Yorku. In na tem bo letos sodeloval tudi papež Frančišek.

Diplomatski odnosi Svetega sedeža
Sveti sedež danes vzdržuje diplomatske odnose s 181 državami. Število se je znatno povišalo v obdobju pontifikata Janeza Pavla II. Ob njegovi izvolitvi leta 1978 je bilo teh držav samo 84. Prva stalna apostolska nunciatura je bila vzpostavljena na začetku 16. stoletja v Beneški republiki. Prva protestantska država, ki je poslala svojega predstavnika v Rim, je bila Prusija leta 1805. Japonska je bila prva nekrščanska država, ki je sklenila diplomatske odnose s Svetim sedežem, in sicer leta 1942. Z Rusijo in Palestinsko osvobodilno organizacijo je Sveti sedež vzpostavil posebne diplomatske odnose. Navsezadnje pa je prisoten tudi  v šestnajstih mednarodnih organizacijah, med katerimi so Organizacija ameriških držav, Afriška unija in Združeni narodi.

Držav, s katerimi Sveti sedež še ni vzpostavil diplomatskih odnosov, je sedemnajst. Med njimi je devet muslimanskih (Afganistan, Savdska Arabija, Brunej, Komori, Malezija, Maldivi, Mavretanija, Oman, Somalija) in štiri države s komunističnim režimom (Kitajska, Severna Koreja, Laos, Vietnam). Preostale štiri so Butan, Bocvana, Mjanmar in Tuvalu.