Simpozij o krščanstvu na Japonskem in zbirka Mario Marega

RIM (torek, 8. september 2015, RV) – 12. septembra bo v Rimu potekal simpozij o krščanstvu na Japonskem v 17. stoletju. V središču bo t.i. Zbirka Mario Marega, dokumenti iz 17. stoletja, ki jih je zbiral Mario Marega, salezijanski misijonar na Japonskem. Zbirka je bila pred približno sedemdesetimi leti poklonjena Vatikanu, pred kratkim pa so jo ponovno našli v Vatikanski knjižnici.

Marega se je rodil leta 1902 v Mossi blizu Gorice. Stopil je k salezijancem in bil leta 1927 posvečen v duhovnika. Dve leti zatem je kot eden prvih salezijanskih misijonarjev odpotoval na Japonsko, kjer mu je bila zaupana pastoralna dejavnost na otoku Kyushu. Tukaj je bilo krščanstvo prej že razširjeno, dežela pa je bila znana po preganjanju in mučencih. Marega je začel z navdušenjem proučevati zgodovino krščanstva na Japonskem, pri tem pa je posegal po starodavnih in sodobnih dokumentih. Napisal je več knjig o zgodovini mučencev in preganjalcih ter dobro orisal družbeni in kulturni kontekst tistega časa. Po 45 letih v misijonu na Japonskem je zbolel in iz Tokia bil premeščen nazaj v Italijo, kjer je umrl leta 1978.

Zbirka njegovih knjig in dokumentov je obširna. Del sestavljajo rokopisi in besedila, tiskana na Japonskem, med 17. in 20. stoletjem, ki obravnavajo različne tematike s področja kulture, zgodovine, literature in religije. Mnogi med temi dokumenti se danes nahajajo v knjižnici salezijanske univerze v Rimu. Drugi del zbirke pa so dragoceni rokopisi iz 17. in 19. stoletja, ki so po zaslugi Marege ostali dobro ohranjeni. Gre za dokumente iz obdobja Edo in Meiji, ki govorijo o mučencih in življenju njihovih potomcev, ki so zaradi preganjanj morali zapustiti vero. Marega je rokopise poslal v Rim, najverjetneje zato, da bi jih obvaroval pred uničenjem med vojno. Mnogo let se zanje nihče ni zmenil, dokler jih niso odkrili med obnovitvenimi deli vatikanske knjižnice leta 2011, torej po približno sedemdesetih letih. Fond je sestavljen iz več kot 10.000 kosov, razdeljenih v 21 zaprtih kuvert. Nekatere od njih navaja tudi Marega v svojih knjigah, a velika večina jih je še neobjavljenih.

Leta 2014 se je začel Projekt Marega, namenjen pripravi podrobne podatkovne baze teh rokopisov, njihovemu katalogiziranju in digitalizaciji. V projektu poleg vatikanske knjižnice sodelujejo še Narodni inštitut za kulturo na Japonskem, provinca Oita in univerza v Tokiu. Dosedanje delo je razkrilo težke razmere, v katerih so živeli potomci preganjanih kristjanov. Na primer, otrok, ki se je rodil v nekdanji krščanski družini, je bil vpisan v registre kot nekristjan, nato pa bil dan lokalni budistični skupnosti, kjer se je opazovalo in nadziralo njegovo versko stanje vse do smrti. Ta način nadzorovanja je trajal več generacij.

Simpozij, ki bo 12. septembra potekal v Rimu, bo predstavil prve sadove projekta, beseda bo tekla o krščanstvu na Japonskem med 16. in 19. stoletjem in sistemu nadzorovanja skupnosti, v ospredju pa bo tudi delo in življenje Maria Marege in nastanek njegove zbirke. Dan prej, torej 11. septembra, pa si bodo udeleženci simpozija ogledali razstavljene dokumente v vatikanski knjižnici.