Papež Frančišek: Bog spravi in pomiri »v malem« ter »med potjo«

VATIKAN (torek, 8. september 2015, RV) – Bog hodi s svojim ljudstvom, je med današnjo jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte zatrdil papež Frančišek. Na dan, ko se spominjamo Marijinega rojstva, je poudaril, da smo vsi poklicani biti ponižni in blizu ljudem. Tako kot nas učijo blagri in 25. poglavje Matejevega evangelija. Izpostavil pa je tudi vprašanje, na kakšen način Bog spravi. Jezusova naloga je bila namreč ravno »spraviti in pomiriti«. Toda Bog, kot je opozoril sveti oče, da bi spravil, ni sklical velikega zbora in ni podpisal nobenega dokumenta. Njegov način je poseben: spravi in pomiri »v malem« ter »med potjo«.

Bog spravi v malem, ko hodi s svojim ljudstvom
V današnjem prvem berilu iz knjige preroka Miheja smo slišali besede o majhnem Betlehemu, ki pa bo postal velik, ker iz njega »prihaja mir«. Papež je poudaril, da Gospod vedno izbere »majhne in ponižne stvari, da bi storil velika dela«. Prav tako nam svetuje, da bi postali »majhni kakor otroci«, da bi lahko vstopili v Božje kraljestvo. Bog torej »spravi in pomiri v malem«. »Pa tudi med potjo: ko hodi. Gospod ni hotel pomiriti in spraviti s čarobno paličico.« Tako bi bilo vse opravljeno naenkrat. Toda ne, Bog se je s svojim ljudstvom odpravil na pot. Današnji evangeljski odlomek, ki je po papeževih besedah »nekoliko ponavljajoč se«, nam podaja  rodovnik Jezusa Kristusa. Gre za nekakšen seznam, ki pa predstavlja Božjo pot. Pot, ki jo je Bog prehodil med ljudmi, dobrimi in slabimi, kajti na »tem seznamu so svetniki in so tudi grešni hudodelci«. Navzočega je veliko greha, toda Bog se ne prestraši: »Hodi s svojim ljudstvom.«

Udejanjati protokol ljubezni do bližnjega
Papež Frančišek je dodal, da med to potjo Bog obenem množi upanje svojega ljudstva, in sicer upanje v Mesija. Naš Bog je »Bog, ki je blizu«. Način, kako hodi skupaj z dobrimi in slabimi, nam kaže, kakšen mora biti naš življenjski stil. Kot kristjani moramo hoditi tako, da udejanjamo »protokol ljubezni do bližnjega«. Le-tega najdemo zapisanega v 25. poglavju Matejevega evangelija.

Bog Oče sanja o lepih stvareh za vsakogar od nas
Izraelsko ljudstvo je sanjalo o osvoboditvi, je zatem nadaljeval sveti oče. Obljubljeno mu je bilo, da bo osvobojeno, pomirjeno in spravljeno. Prav tako je sanjal Jožef. Njegove sanje so kot nekakšen povzetek celotne zgodovine Božje poti z njegovim ljudstvom. Navsezadnje pa sanja tudi Bog: »Naš Bog Oče ima sanje in sanja o lepih stvareh za svoje ljudstvo, za vsakogar od nas, saj je Oče in kot Oče si predstavlja in sanja o najboljšem za svoje otroke.«

V malem je vse
Bog je vsemogočen in velik. Pa vendar nas, kako narediti veliko delo pomiritve in sprave, uči »v malem, med potjo, v tem, da ne izgubimo upanja, s tisto zmožnostjo sanjati velike sanje, sijajna obzorja«. Ko se danes spominjamo ene odločilnih postaj zgodovine zveličanja, Marijinega rojstva, prosimo za milost enosti, sprave in miru: »Toda vedno med potjo, v bližini z drugimi, kakor nas učijo blagri in Matej 25, pa tudi z velikimi sanjami.« Nazadnje je papež Frančišek še spomnil, da je tudi kos kruha med evharistijo majhen, in da je vina malo: »A v tem malem je vse: Božje sanje, njegova ljubezen, njegov mir, njegova sprava, Jezus – On je vse to.«