Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 23. nedeljo med letom

Iz 35,4-7
Recite njim, ki so obupanega srca:
»Močni bódite, nikar se ne bojte!
Glejte, vaš Bog!
Maščevanje prihaja,
Božje povračilo,
on prihaja, da vas reši!«
Tedaj spregledajo oči slepih,
in gluhim se odpro ušesa.
Tedaj bo hromi skakal kakor jelen,
jezik nemega bo vriskal.
Kajti v puščavi začno izvirati vode,
v pustinji potoki.
Goljava bo postala jezero,
žejna dežela vrelci vodá
Kjer so prebivali šakali v svojem brlogu,
bo trata za trstje in bičje.

Jak 2,1-5
Moji bratje, brez osebne pristranskosti imejte vero v našega poveličanega Gospoda Jezusa Kristusa. Če namreč pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v sijajni obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki, in se ozrete na tistega, ki nosi sijajno obleko, in rečete: »Ti lepo tukaj sedi,« revežu pa rečete: »Ti stopi tjale,« ali: »Sédi k mojemu podnožniku,« mar niste delali med seboj razlike in sodili po izkrivljenih mislih? Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so za svet reveži, da so bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil tistim, kateri ga ljubijo?

Mr 7,31-37
Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu morju, po sredi pokrajine Deseteromestja. Tedaj so mu privedli gluhega, ki je težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj. Vzel ga je na samo, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!« In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril. Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne pravijo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali. Na vso moč so strmeli in govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Efrem Sirski o tem evangeljskem odlomku takole razmišlja: »Oblast, ki je ni mogoče manipulirati, se je sklonila in si nadela meso, da bi se ga lahko dotaknili in bi vse človeštvo moglo zreti njegovo božanstvo, ki sicer presega vsak dotik mesa.« Sv. Laktancij, sv. Prudencij in sv. Gregor Veliki pa v Jezusovem dejanju vidijo še več: »Gospodovo dejanje, da se je dotaknil jezika in odprl ušesa, vsebuje še višji pomen in sicer ta, da bodo lahko vsi narodi poslušali in govorili o Gospodovem prihodu.« Sv. Ambrož pa doda: »Danes se (Gospodov) služabnik med pridiganjem Besede na simboličen način dotakne človekovih ušes, da bodo preko službe milosti odprte za živečo Besedo.«

Misli Benedikta XVI.
Vsi pa tudi vemo, da to, da je človek zaprt ali izoliran, ni odvisno samo od čutil. Človeku se lahko zapre tudi njegovo najgloblje notranje jedro, ki ga Sveto pismo imenuje 'srce'.  In ravno to je Jezus prišel 'odpret', osvobodit, da bi mi lahko v polnosti živeli odnos z Bogom in z drugimi. Sedaj razumete, zakaj sem rekel, da ta kratka beseda 'effata – odpri se' povzame vse Kristusovo poslanstvo. On je postal človek, da bi človek, ki je zaradi greha postal gluh in nem, spet lahko slišal Božji glas, glas Ljubezni, ki govori na njegovo srce ter bi se tako tudi on naučil govoriti jezik ljubezni ter se z njim sporazumeval z Bogom in drugimi. Zaradi tega sta beseda in dejanje 'effata' vključeni v obred krsta, kot eno od znamenj, ki razložijo njegov pomen. Ko se duhovnik dotakne ust in ušes novokrščenca, reče: 'Effatá' in moli, da bo lahko ta kmalu prisluhnil Božji Besedi ter izpovedal vero. S krstom začne človeška oseba, če tako rečemo, 'dihati' Svetega Duha, njega, ki ga je Jezus izprosil od Očeta s tistim globokim vzdihom, da bi ozdravil gluhonemega.