Sveti sedež o agendi za trajnostni razvoj do 2030

NEW YORK (petek, 4. september 2015, RV) – Zakonski odnos kot odnos med moškim in žensko; odgovorno materinstvo in očetovstvo v nasprotju z družinskim načrtovanjem, ki ne spoštuje svobode in človekovega dostojanstva; »gender« (teorija spola), razumljen kot izraz, ki je utemeljen na »biološki spolni identiteti« moškega in ženske; prioriteta staršev pri vzgoji otrok. To so nekatere problematike, ki jih izpostavlja predstavništvo Svetega sedeža glede sklepnega dokumenta vrha Združenih narodov v New Yorku, ki je bil namenjen sprejetju agende za trajnostni razvoj v obdobju od 2015 do 2030.

Boj proti revščini
Sveti sedež sicer poudarja, da dokument priča o zavzetosti za izkoreninjanje revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih. Vsi otroci, ženske in moški na svetu bi morali imeti zagotovljene nujne pogoje za življenje v svobodi in dostojanstvu. V središču mora biti človeška oseba kot subjekt, ki je odgovoren za razvoj in prizadevanje, da ne bi nikogar pustili za seboj.

Zadržki glede nekaterih konceptov
Kar zadeva nadaljnje besedilo, Sveti sedež sicer soglaša z veliko zastavljenimi cilji, izraža pa svoje zadržke glede razumevanja nekaterih konceptov, ki jih besedilo vsebuje. »Spolno in reproduktivno zdravje« ter pravice smatra kot »holističen koncept«, ki človeka obravnava »v celoti njegove osebnosti, razuma in telesa«; ki je »naklonjen doseganju osebne zrelosti v spolnosti in vzajemni ljubezni«; in ki spodbuja proces odločanja v zakonskem odnosu med moškim in žensko v skladu z moralnimi načeli. Sveti sedež splava tako ne smatra za del omenjenega koncepta. Glede kontracepcije in družinskega načrtovanja stališče Svetega sedeža ostaja nespremenjeno. Nadalje izpostavlja izraz »gender«. Ta naj bi bil utemeljen na »biološki spolni identiteti, ki je moška ali ženska«.

Predstavništvo Svetega sedeža pri ZN v New Yorku ima zadržke tudi glede nekaterih točk v sklepnih dokumentih mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju v Kairu in 4. svetovne konference o ženskah v Pekingu. Poudarja prvenstveno odgovornost in pravice staršev pri vsem, kar zadeva vzgojo, pouk, spolnost in versko svobodo. Družina je osrednjega pomena, saj je »naravno in temeljno jedro družbe«.

Celostna in človeška ekologija
Še zadnji izpostavljeni poudarek pa je ključna povezava agende za trajnostni razvoj do leta 2030 z okrožnico papeža Frančiška Laudato si. Slednja poudarja, da krizi nista dve, okoljska in družbena, temveč je ena sama, ki pa je kompleksna. Za spopad z njo je potreben »celosten pristop«, ki vključuje boj proti revščini, vračanje dostojanstva slabotnim in varovanje narave. Mednarodna prizadevanja na osnovi agende morajo biti torej utemeljena na celostni in človeški ekologiji.