Papež o dvojnem priznanju: Ti si Božji Sin in jaz sem grešnik

VATIKAN (četrtek, 3. september 2015, RV) – Sposobnost, da se prepoznamo kot grešniki, nas odpre za čudenje pri srečanju z Jezusom. Tako se glasi poudarek iz današnje homilije papeža Frančiška med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Evangeljski odlomek nam danes prikazuje čudežni ribolov, ko Peter vrže mreže na Jezusovo besedo, četudi vso noč ni ujel ničesar. Izhajajoč iz tega prizora je papež Frančišek spregovoril o veri in srečanju z Gospodom. Spomnil je, da je Jezus večino svojega časa preživel z ljudmi na ulicah, medtem ko se je ob večerih umaknil na samo, da bi molil. Čez dan je torej srečeval ljudi. Iskal jih je. Papež je nadaljeval, da imamo mi, s svoje strani, dva načina, kako srečati Gospoda: čudenje in prepoznati se kot grešniki.

… je osupnil on in vsi, ki so bili z njim
Prvi je način, ki so ga imeli Peter, apostoli in ljudstvo. Zanje evangelij namreč uporabi isto besedo. Pravi, da so »osupnili«: »Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim.« Ljudstvo je poslušalo Jezusa in se čudilo. Videli so, da govori »z oblastjo«, kot dotlej ni govoril še noben človek. »Neka druga skupina, ki je srečala Jezusa, pa ni pustila, da bi čudenje vstopilo v njihovo srce. Pismouki so Jezusa poslušali, vendar so 'delali svoje računice'.« Menili so, da je razumen, da govori resnične stvari, a da to ni primerno zanje. Tako so preračunavali in se oddaljili.

Nesposobnost prepoznati se kot grešniki nas oddalji od priznanja Jezusa
Tudi demoni so priznavali in potrjevali, da je Jezus Božji Sin, a kakor pismouki in nepošteni farizeji niso imeli sposobnosti čudenja. Bili so zaprti v svojo samozadostnost in ošabnost. Peter je, nasprotno, prepoznal Jezusa kot Mesija, hkrati pa priznal tudi, da je grešnik. Demoni so torej povedali resnico o Njem, niso pa povedali ničesar o sebi. Po papeževih besedah niso mogli, ker je bila njihova ošabnost tako velika, da jim je to onemogočila. »Pismouki govorijo: 'Toda ta je razumen, dober rabin je, dela čudeže!' Ne rečejo pa: 'Mi smo ošabni, mi smo samozadostni, mi smo grešniki.' Nesposobnost prepoznati se kot grešniki nas oddalji od resničnega priznanja Jezusa Kristusa.«

Za resnično srečanje z Jezusom je nujno dvojno priznanje
V tem je razlika med ponižnostjo cestninarja, ki se prepozna kot grešnika, in ošabnostjo farizeja, ki o samem sebi govori dobro. »Ta sposobnost reči, da smo grešniki, nas odpre za čudenje pri srečanju z Jezusom Kristusom, resničnem srečanju.« Papež je nadaljeval, da je v naših župnijah, združbah in tudi med posvečenimi osebami veliko ljudi sposobnih reči, da je Jezus Gospod. Težko pa je iskreno reči: »Sem grešnik, sem grešnica.« Lažje je to reči za druge. Vsi smo doktorji klepetanja o tem, tistem, onem … »Da bi prišli do resničnega srečanja z Jezusom je nujno dvojno priznanje: 'Ti si Božji Sin in jaz sem grešnik.'« In to ne samo v teoriji.

Peter je kasneje pozabil na čudenje pri srečanju in je Gospoda zatajil. Toda ker je bil ponižen, se je pustil Gospodu srečati. Ko sta se srečala njuna pogleda, je zajokal in se vrnil k priznanju: »Sem grešnik.« Papež Frančišek je homilijo tako sklenil s prošnjo: »Naj nam Gospod da milost, da bi ga srečali, pa tudi, da bi se Mu pustili srečati. Naj nam da to tako lepo milost čudenja pri srečanju. In naj nam da milost, da bi v svojem življenju prišli do dvojnega priznanja: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga, verujem. In jaz sem grešnik, verujem.'«