V Vatikanu besedno bogoslužje ob svetovnem dnevu molitve za skrb stvarstva

VATIKAN (torek, 1. september 2015, RV) – Danes poteka prvi svetovni dan molitve za skrb stvarstva. Ob tej priložnosti se je v baziliki svetega Petra ob 17. uri začelo besedno bogoslužje, ki ga je vodil papež Frančišek. Homilijo je imel papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa in izpostavil, da tako kot mir je tudi varovanje stvarstva obrtniško delo. Mir se začne pri tebi in tudi zaščita stvarstva se začne pri tebi.

Pojasnil je, da oblast Boga nad ustvarjenimi bitji nikakor ni namenjena njegovemu lastnemu interesu, ampak je v interesu bitij, ki jih je on ustvaril in jih varuje. Kot je Bog gospodar (dominus) človeku, tako mora biti človek gospodar (dominus) preostalemu stvarstvu, torej odgovoren zanj in njegov varuh. Človek je ustvarjen po Božji podobi in podobnosti, ne pa po podobi človeškega vladarja. Vera v Boga stvarnika in v človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi, torej ni neka grožnja, ampak je predvsem zagotovilo stvarstva, in to najmočnejše od vseh ostalih, je zatrdil Cantalamessa. Človek ni absoluten gospodar nad ostalimi stvaritvami. Mora se zavedati tistega, kar je prejel. Tudi zemlja je talent, ki smo ga vsi prejeli, in tega se moramo zavedati, je pripomnil.

Hierarhija je za življenje
Svetopisemska pripoved o svarjenju postavlja v ospredje pomembno hierarhijo, ki je hierarhija samega življenja in ki jo vidimo vpisano v vso naravo. »Ta hierarhija je za življenje in ne proti njemu,« je poudaril papeški pridigar in kot primer načenjanja te hierarhije navedel trošenje velikih vsot denarja za živali, medtem ko puščamo od lakote in bolezni umirati na milijone otrok. Omenil je, da bi kdo celo želel v celoti odpraviti hierarhijo med bitji, ki jo daje Sveto pismo in je vpisana v naravo.

»Ne skrbite zase, ampak za druge«
P. Cantalamessa je zatem spomnil na evangeljski odlomek, ki se je bral med bogoslužjem in med katerim Jezus pravi: »Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli.« Po besedah papeškega pridigarja Jezus govori tudi nam. Pravi nam: »Ne skrbite za vaš jutri, ampak skrbite za jutri tistih, ki bodo prišli za vami! Ne sprašujte se, kaj boste jedli, kaj boste pili, kaj boste oblekli, ampak se raje vprašajte, kaj bodo jedli, kaj bodo pili, kaj bodo oblekli vaši otroci, prihodnji prebivalci tega planeta.« Jezus bogastva ne obsoja, obsoja pa »nepošteno bogastvo«, bogastvo, ki se kopiči na račun bližnjega, ki je sad pokvarjenosti in preračunljivosti, ki je gluho za potrebe revnega.

Skrb za stvarstvo je posledica vere v Boga Očeta
V nadaljevanju pridige je bil v ospredje postavljen sveti Frančišek Asiški. »Frančišek je živi dokaz odnosa, ki ga vera v Boga lahko da skupnemu prizadevanju za varovanje stvarstva,« je poudaril Cantalamessa. »Njegova ljubezen do stvaritev je neposredna posledica njegove vere v vsesplošno očetovstvo Boga. Ni imel praktičnih razlogov, ki jih imamo za zaskrbljenost za prihodnost planeta danes mi …« Njegov ekologizem je brez utilitarističnih ciljev, ki jih imamo mi danes, četudi upravičeno. Dovolj so mu bile besede: »Eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. Vi vsi pa ste bratje.«

Frančišek nam kaže pot radikalne spremembe v našem odnosu s stvarstvom. Ta sprememba pa pomeni zamenjati posedovanje s kontemplacijo. Asiški ubožec je našel »drugačen način uživanja v stvareh, in to je kontemplacija in ne posedovanje. Nad vsemi stvarmi se lahko veseli, ker se je odpovedal, da bi katero koli imel v lasti.«