PIACENZA (ponedeljek, 31. avgust 2015, RV) – Včeraj je bila v italijanskem mestu Bobbio slovesna sveta maša ob 1400. obletnici smrti sv. Kolumbana. Evharistija je bila osrednji dogodek 18. mednarodnega srečanja skupnosti, poimenovanih po tem svetniku. Kot papežev odposlanec jo je daroval kardinal Angelo Scola, nadškof Milana.
Papež spominja na svetnikovo evropsko predstavo o cerkveni prizadevnosti
Sv. Kolumban, irski misijonar, je umrl 23. novembra
615 v mestu Bobbio. Vedno je gojil tako imenovano »evropsko« predstavo o
cerkveni prizadevnosti. Papež Frančišek udeležence srečanja v pismu, katerega je podpisal
vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, in ki je naslovljeno na škofa Piacenze-Bobbio,
spominja na svetnikovo pismo papežu Gregorju Velikemu. V tem besedilu Kolumban omenja
nalogo sodelovanja vseh kristjanov, z namenom, da bi različna ljudstva na evropski
celini živela v miru in edinosti.
Mogočno delo evangelizacije Evrope
Njegovo življenje molitve, askeze in študija, ki se
je začelo v samostanu v Bangorju, ga ni nikoli oddaljilo od verskega in političnega
dogajanja v tisti dobi. Večkrat je tudi odločno posegel v to dogajanje in priklical
v spomin strogi lik Janeza Krstnika, tako beremo v papeževem pismu. Po tridesetih
letih samostanskega življenja se je s skupino menihov podal na romanje po celinski
Evropi (peregrinatio pro Christo). Njegova namera je bila pomagati ponovno
odkriti luč evangelija v tistih regijah, ki so bile po priseljevanju ljudstev s severa
in vzhoda razkristjanjene. Tako se je začelo mogočno delo evangelizacije Evrope. In
sicer predvsem preko privlačnosti življenjskega stila menihov. Pričevali so s svojo
molitvijo, obdelovanjem zemlje, študijem, zmernim življenjem, utemeljenim na duhovnih
in bistvenih materialnih stvareh ter strogim na moralni ravni.
Kanal Božje milosti
»Sveti Kolumban je bil privilegiran kanal Božje
milosti,« nadalje beremo v pismu. Privabljal je reke romarjev in spokornikov.
V novih samostanih je sprejemal številne mlade, ki so se odločili za življenje po
njegovem meniškem pravilu (regula monachorum). Prepričan je bil o milosti
in posebni pomoči Previdnosti vsakemu človeškemu bitju, ki z vero sprejme Božjo ljubezen.
Neustrašno je spodbujal tudi širjenje spovedi, zakramenta osebne narave, ki je »nenadomestljivo
sredstvo na resni poti spreobrnjenja«. Njegovi samostani, na Irskem, v Franciji,
Švici in Nemčiji, so postali »svetilniki duhovnega, intelektualnega in družbenega
izžarevanja«.
Eden izmed očetov Evrope
Poslednja zemeljska postaja sv. Kolumbana je bilo
mesto Bobbio. Tamkajšnji samostan, kjer je preživel zadnja leta pred smrtjo, še danes
hrani njegove posmrtne ostanke. Benedikt XVI. mu je 11. junija 2008 posvetil katehezo
med sredino avdienco. Opredelil ga je kot enega izmed »očetov Evrope«. In
sicer zaradi njegovega prepričanja, da je v evropskem srcu bratstvo med narodi mogoče
le, če obstaja civilizacija, odprta za Boga. Njegova velika kultura, duhovna moč ter
moralno ravnanje nam »jasno kažejo, kje črpati, da bi tudi v našem času na evropski
celini lahko oživela ta civilizacija«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |