Vzhodni Timor: Kard. Parolin ob petstoletnici evangelizacije

VZHODNI TIMOR (sobota, 15. avgust 2015, RV) – Kot papežev odposlanec je kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, vodil slovesno sveto mašo ob petstoletnici evangelizacije Vzhodnega Timorja. Praznovanje je na današnji praznik Marijinega vnebovzetja potekalo v glavnem mestu te azijske države Dili.

Katoliška Cerkev spremlja pot naroda
Med zahvalami na koncu svete maše je kardinal Parolin povedal, da je kot mlad duhovnik, ko je delal v vatikanskem državnem tajništvu, od blizu spremljal dramatične dogodke, ki so vodili v neodvisnost Vzhodnega Timorja. Tako se zaveda takratne velike žrtve. Povsem naravno je bilo, da je katoliška Cerkev spremljala pot naroda. Tudi še sedaj se zavezuje, da bo hodila skupaj s prebivalstvom, ko si prizadeva doseči najvišja hrepenenja naroda, osnovanega na pravičnosti, solidarnosti in miru. Zato je tudi včeraj podpisani sporazum med Svetim sedežem in Vzhodnim Timorjem, na katerega je spomnil kardinal, sredstvo, s pomočjo katerega lahko Cerkev in država medsebojno sodelujeta pri delu za razvoj in napredovanje dežele.

Petsto let zvestobe
»Kristusov mir in veselje naj bosta vedno z vami!« To sporočilo pa je bilo bistvo tistega, kar je kardinal Parolin kot odposlanec papeža Frančiška želel reči zbranim na praznovanju ob petstoletnici njihove zvestobe evangeliju Jezusa Kristusa in katoliški Cerkvi.

Kot je zatrdil med homilijo, od trenutka, ko so portugalski misijonarji pred petsto leti stopili na tisto zemljo, srca tamkajšnjih ljudi, ki so sprejeli krščansko vero, vedno zaznamuje radost. Tako kot srci Marije in Elizabete, o katerih srečanju beremo v današnjem evangeljskem odlomku. Prebivalstvo Vzhodnega Timorja je imelo občutek za Boga in za sveto. Naravne prijaznost, toplina in ljubezen so jim omogočile takoj sprejeti osnovno krščansko načelo, naj Boga in bližnjega ljubimo kakor samega sebe. Njihov način življenja, obenem tudi globoko prežet s pomenom skupnosti, jih je pripeljal do tega, da so lastno kulturo združili s temeljno krščansko identiteto občestva in edinosti med verujočimi.

Iti vedno naprej
Kardinal Parolin je zatem izpostavil, da se pot evangelizacije nadaljuje. Njen prvi del predstavlja zavezanost veri  in bivanju kot učenci. To pomeni oznanjati, da je Jezus Gospod, in delati, kar nam naroči. Drugi del pa je, da se gre vedno naprej. V evangelijih vidimo, da se Jezus ni zadovoljil s tem, da bi ostal doma, v udobju, poleg svojih najbližjih učencev. Nasprotno, vedno je bil na poti od kraja do kraja, da bi izpolnil svoje poslanstvo in bi ljudem prinašal Božje usmiljenje.

Zgled za to so tudi misijonarji, ki so prinesli vero v Vzhodni Timor. Zaradi evangelija so zapustili svoje domove, matere, očete, brate in sestre. Tudi današnja Cerkev je poklicana storiti prav to, je še poudaril kardinal Parolin. Papež Frančišek nas namreč uči, da moramo kot Cerkev znati iti naproti, iskati oddaljene, doseči razpotja ter sprejeti izključene, vključiti se moramo v vsakdanja življenja ljudi, podpirati in spremljati jih na vsakem koraku na poti, četudi se ta izkaže za še tako težko, in navsezadnje vedno moramo biti polni radosti, znati se moramo veseliti.

Marija je ostala pod križem
Pri nadaljnjem velikem delu evangelizacije, je nazadnje spomnil papežev odposlanec, zgled in voditelj ostaja Jezus. Njegov križ daje pravo upanje in nas vodi k vstajenju, novosti in prenovi. Govoreč o križu pa ni mogoče ne spomniti na Jezusovo Mater. Marija je bila vedno poleg svojega Sina. Ko so ga vsi ostali zapustili, je ona ostala pod križem – pod križem, ki je prinesel zveličanje, ki daje življenje in sicer življenje v polnosti.