2015-08-10 14:13:00

Družba sv. Jakoba za hebrejsko govoreče katoličane v Izraelu


IZRAEL (ponedeljek, 10. avgust 2015, RV) – Družba sv. Jakoba v Izraelu praznuje 60. obletnico svoje ustanovitve. 14. decembra 1954 je njene začetke v latinskem patriarhatu v Jeruzalemu skupaj s sodelavci naznanil vikar, msgr. Antonio Vergani.

Ustanovitev in cilji
Jezuitski pater David Neuhaus, ki je danes v latinskem patriarhatu odgovoren za vikariat sv. Jakoba za hebrejsko govoreče katoličane v Izraelu, je ob obletnici napisal pastoralno pismo. Objavljeno je bilo na praznik sv. Edith Stein, 9. avgusta. Besedilo pojasnjuje, da je nastanek države Izrael leta 1948 prvič po 1. stoletju omogočil kontekst, v katerem so kristjani lahko živeli sredi judovske večine. Med mnogimi, ki so se vrnili v novo državo, so bili judje, ki so srečali Kristusa in ga prepoznali kot Mesija; kristjani, ki so bili člani judovskih družin; starši z otroki, ki so bili krščeni; in pravičniki med narodi.

Cilji, opredeljeni v statutu Družbe sv. Jakoba, ki se je porodila samo sedem let po nastanku izraelske države, so bili: razvoj katoliških skupnosti; zagotavljanje trdnega krščanskega temelja, pozornega do »skrivnosti Izraela« (glej Rim 11,25), bogatega s svetopisemskim znanjem in duhovnostjo, občutljivo za judovsko-krščansko kulturo; prizadevanje za celostno integracijo judov, ki so postali katoličani, v Cerkev in v izraelsko družbo; ozaveščanje Cerkve o njenih judovskih izvorih; in boj proti vsem oblikam antisemitizma. Iste cilje, kot piše p. Neuhaus, ima Družba sv. Jakoba tudi danes.

Ustanovitelji, ki so bili pogumni moški in ženske, duhovniki, redovniki, posvečene osebe in laiki, so trdo delali, da so osnovali hebrejsko govorečo katoliško skupnost in organizirali pastoralno strukturo, ki je v izraelski družbi pričevala o evangeljskih vrednotah. P. Neuhaus na tem mestu omenja tudi drugi vatikanski koncil in dejstvo, da je Cerkev prepoznala svoje judovske korenine. Spominja na sv. Edith Stein, ki je srečanje s krščanstvom ni pripeljalo do zavrnitve njenega judovskega izvora, temveč ji je nasprotno, pomagalo odkriti ga v vsej njegovi polnosti.

Mejniki
Nadalje p. Neuhaus predstavlja nekaj pomembnih mejnikov. Med njimi izstopa dovoljenje s strani papeža Pija XII. leta 1957, da se sme sveto mašo obhajati v hebrejskem jeziku. Pomenljiva je bila tudi objava prevoda Nove zaveze v moderno hebrejščino, do katere je prišlo leta 1976. Leta 2013 pa je bil uradno odobren statut vikariata sv. Jakoba za hebrejsko govoreče katoličane v Izraelu.

Današnji izzivi
Ta sedaj nadaljuje poslanstvo Družbe sv. Jakoba. Ima sedem centrov, kjer se obhajajo liturgije, organizirajo tečaji katekizma, izobraževalni seminarji za odrasle, poletni tabori za katoliške otroke, vikendi za družine, dejavnosti za mlade in socialni programi v podporo ubogim. Med izzivi vikariata p. Neuhaus najprej omenja češčenje Gospoda. Skupnost naj bi bila namreč oaza molitve in radosti. Drugi izziv je povezan s prevajanjem tako liturgije kot nauka Cerkve, od teoloških do duhovnih del in samega katekizma v moderno hebrejščino. Tretji izziv zadeva vsakdanje skupnostno življenje v okolju, katerega opredeljuje judovska vera. Nadalje p. Neuhaus izpostavlja, da je njihov vikariat del latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Izziv tako predstavlja tudi, kako najti svoje mesto v raznolikosti katoličanov, ki jih združuje ta patriarhat. Zatem je njihovo poslanstvo še biti odprta skupnost za vse, ki iščejo Kristusa, in posredovanje vere novim generacijam. Navsezadnje pa hebrejsko govorečim katoličanom izziv predstavlja tudi, kako biti v bratskem dialogu z drugimi verniki v Kristusa, ki prebivajo v njihovem okolju.








All the contents on this site are copyrighted ©.