Kardinal Stella o arškem župniku, papežu Frančišku in njunem zgledu za duhovnike

VATIKAN (torek, 4. avgust 2015) – 4. avgusta Cerkev obhaja god sv. Janeza Marije Vianeja, zavetnika župnikov. Še danes, 150 let po njegovi smrti, je lik arškega župnika za duhovnike zelo aktualen. O tem je v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril kardinal Beniamino Stella, prefekt Kongregacije za kler.

Preprostost in uboštvo, bližina čredi
»Zdi se mi, da je arški župnik osebnost, ki je vstopila v življenje Cerkve in bi morala s svojo zgodbo, s svojim naukom predvsem vplivati na življenje današnjih duhovnikov. Bil je namreč  pastir, ki je bil zelo blizu čredi - z njo je delil zgodovino in tudi revščino, ki je bila značilna za tisti čas. Bil je velik zgled za čredo, predvsem s svojo preprostostjo življenja, s svojim uboštvom. Preprostost in uboštvo sta dve vrlini, ki sta tudi danes zelo aktualni.«

Podobnost med arškim župnikom in papežem Frančiškom
Nadalje je kardinal Stella spregovoril o tem, kako papež Frančišek s svojim pastoralnim načinom spominja na lik arškega župnika: »Mislim, da je eno od bistvenih sporočil papeža Frančiška sporočilo o usmiljenju. Duhovnike je spodbudil, naj bodo spovedniki, ki z odprtim srcem sprejemajo grešnike. Prav arški župnik nas je naučil te umetnosti. Edinstveno je to, da nas na istem področju papež uči, naj tudi mi, kot duhovniki, redno pristopamo k spovedi. Med spokornim bogoslužjem, ki je marca potekalo v baziliki svetega Petra, smo videli papeža poklekniti pred spovednikom. Mislim, da nam mora biti ta podoba zelo pri srcu. Papež je rekel in nenehno ponavlja: 'Jaz sem grešnik.' In vsak grešnik mora biti očiščen in srečati Gospodovo usmiljenje. Rekel bi, da sta si sveti arški župnik in papež Frančišek podobna predvsem v pridiganju usmiljenja ter v vaji  usmiljenja do drugih in sebe.«

Jubilejno leto bo duhovnikom prineslo bolj naporno, a zveličavno delo
Prefekt Kongregacije za kler je nato odgovoril na vprašanje, kakšne sadove bo lahko prineslo leto usmiljenja predvsem za duhovnike in njihovo poslanstvo: »Duhovniki danes veliko delajo. Zato bi želel, da bi to leto usmiljenja duhovnikom prineslo dodatno delo; vendar pa ne birokratskega oz. administrativnega dela, ampak delo, ki je resnično duhovniško; delo, pri katerem gre za globok smisel prejemanja sadov tega srečanja z Bogom v liturgičnem življenju, v zakramentu sprave ter tudi za potrebo po poglobitvi vere. Zaupam, da bo jubilejno leto duhovnikom prineslo delo, vendar resnično duhovniško delo, ki bo sicer bolj naporno, a zveličavno. Napor, prizadevanje, požrtvovalnost v smislu, kot jih Bog hoče in papež želi.«

Cerkev se lahko prenovi samo preko poslanstva duhovnikov
Ob koncu pa je kardinal Stella še povedal, kaj je papežu Frančišku glede duhovnikov najbolj pri srcu: »Spominjam se srečanja tukaj na Kongregaciji meseca maja, ko je papež rekel: 'Toliko se govori o reformi rimske kurije, ampak reforma kurije je povezana z reformo Cerkve, z obnovljenim ponovnim odkritjem Evangelija. In do te prenove Cerkve se pride samo preko poslanstva duhovnikov.' Tako se torej vračamo k večnemu vprašanju:  breme duhovnikov v cerkvenem življenju. Papež zelo želi, da bi živeli pristno življenje. Sam nam da velik zgled bližine krščanskemu ljudstvu. Duhovnik ima v papežu Frančišku pristen zgled, zgled, ki je blizu. Ta zgled je v njegovem življenju, v  tem, na kakšen način je škof in duhovnik; gre za nekaj, kar združuje in vse duhovnike v Cerkvi spominja na nekatere bistvene osnovne zahteve: na molitveno življenje, osebno disciplino, apostolsko predanost, ljubezen do črede, biti s svojo čredo... biti pastirji črede, zvesti, ponižni, preprosti. Ljudje poslušajo, kar govorimo, gledajo, kako delujemo, opazujejo naša dejanja, predvsem pa pozorno presojajo to, kar smo.«