P. Pizzaballa: Ne zapustite Svete Dežele! Potrebujemo prisotnost romarjev

SVETA DEŽELA (četrtek, 30. julij 2015) – »Ne zapustite Svete dežele! Ni nobenega upravičenega razloga, da ne bi organizirali romanj na svete kraje – varnost v svetiščih in romarskih področjih je zagotovljena. Kristjani v Sveti deželi bolj kot kadarkoli prej potrebujemo prisotnost in podporo romarjev, ki prihajajo z vseh koncev sveta in se zaustavijo tukaj v molitvi.« To je poziv, s katerim se p. Pizzaballa, kustos Svete dežele, v posebnem pismu obrača na kristjane po vsem svetu.

Število romarjev v Sveti deželi drastično upada
Na začetku pove, da že dalj časa število romanj v Sveti deželi drastično upada, in sicer predvsem zaradi strahu, ki so ga povzročile vojne na Bližnjem vzhodu ter tudi atentati ekstremistov v zahodnih državah. Samo iz Italije se je v zadnjem letu število romarjev zmanjšalo kar za več kot 40 odstotkov.

Pestrost krščanske skupnosti v Sveti deželi
Nato p. Pizzaballa v pismu predstavi različne skupine kristjanov v Sveti deželi in pomenljivost njihove prisotnosti: »Živeti kot kristjani v Sveti deželi pomeni imeti posebno in univerzalno poklicanost. Tukaj latinsko Cerkev sestavljajo tri skupine: skupnost lokalnih arabskih kristjanov, skupina Palestincev, ki predstavlja tradicionalno prisotnost kristjanov v teh krajih; v porastu je nova cerkev s hebrejskim imenom qehilà. Skupnost združuje evangeličane, mesijanske jude in katoličane, liturgijo pa obhajajo v hebrejščini; poleg njih je prisotna tudi mednarodna skupnost, v kateri so mnogi delavci iz tujine, predvsem s Filipinov, iz južne Amerike in Indije, ki imajo stalno bivališče v Sveti deželi. Poleg latinske Cerkve tukaj živijo in delujejo tudi druge pomembne krščanske stvarnosti – pomembnejše med njimi so grško-pravoslavna, armenska in koptska Cerkev. Tudi znotraj samega katoliškega sveta obstajajo obredi, ki so drugačni od latinskega,« še pojasni p. Pizzaballa v svojem pismu.

Sveti kraji – znamenja vere, dokaz Jezusovega življenja, smrti in vstajenja
Po njegovih besedah Jeruzalem in krščanski sveti kraji vse do danes ostajajo temeljno znamenje vere, »dokaz Jezusovega življenja, smrti in vstajenja, ki so se prav tukaj, resnično, dopolnili. Vsi kristjani, tudi tisti, ki so najbolj oddaljeni, opazujejo Sveto deželo, da bi v teh znamenjih našli svoje korenine in pristen smisel svojega poslanstva. V Sveti deželi lahko beremo Jezusovo življenje, šolo Evangelija,« nadaljuje kustos Svete dežele in doda: »Tukaj se lahko naučimo gledati, poslušati, premišljevati, okušati tišino, da bi doumeli globok in skrivnosten pomen Njegovega prehoda. Okolje, ki uokvirja Njegovo bivanje med nami, nas spominja na kraje, navade, barve, vonje – ti pa so isti, kot jih je poznal Jezus, ko se je razodel svetu.«

Kristjani v Sveti deželi: manjšina, a z gorečim srcem
P. Pizzaballa nadalje pove, da so bili kristjani v Sveti deželi vedno manjšina. »Čeprav jih je zelo malo, pa so kristjani z gorečim srcem in nikoli niso izginili. Poklicani so dati plemenito pričevanje vere, biti živa prisotnost, zaljubljeni v lastno zgodovino in ideje; poklicani, naj se ne bojijo sprememb in soočanja z različnostmi, ampak naj bodo odprti, vedri, svobodni, pozitivni ter obenem jasni, ukoreninjeni v lastni identiteti in pripadnosti; s predlogi za prihodnost, dejavni v skrbi za svete kraje, ki varujejo tradicijo in spomin celotnega krščanstva.«

Povabilo na romanje - pričevanje miru in dialoga
»Prav zato, da bi ohranili to prisotnost (in jo po možnosti okrepili) –  zaključi pismo p. Pizzabala – še enkrat vabim škofije, župnije in gibanja, naj nas ne zapustijo; nasprotno, naj si prizadevajo za to, da bi bilo romanje v Sveto deželo pričevanje miru in dialoga. Zaupam, da bodo ta poziv sprejeli mnogi verniki, ki jim je pri srcu Sveta dežela. In da bodo na poteh, po katerih je hodil Jezus, kmalu v večjem številu ponovno prisotni tisti, ki se odpravijo na pot, da bi srečali Tistega, ki je prišel zaradi našega zveličanja.«