Kardinal Koch o judovsko-krščanskem dialogu: Dejanja, ne besede

RIM (sreda, 29. julij 2015, RV) – Ni mogoče ustaviti se zgolj pri besedah, srečanjih ali simpozijih, kajti skupna duhovna dediščina judov in katoličanov je tako velika, da se mora pokazati v konkretnih dejanjih. Ne more se izraziti samo z lepo oblikovanimi frazami. Tako je zatrdil kardinal Kurt Koch v vlogi predsednika Komisije za verske odnose z judovstvom. In sicer med konferenco, ki jo je te dni v Rimu organiziral Mednarodni svet kristjanov in judov.

Kardinal je omenil primer nekega srečanja leta 2004 v Buenos Airesu, ki sta ga spodbudila papeška komisija pod njegovim vodstvom in Mednarodni judovski odbor za medverska posvetovanja. Vodilna tema je bila pravičnost in z njo povezane družbeno-dobrodelne dejavnosti v judovskem in krščanskem okolju. Srečanja se je udeležil tudi takratni nadškof argentinske prestolnice kardinal Jorge Mario Bergoglio. Kot je nadaljeval Koch se takrat niso omejili samo na govorjenje. S pomočjo mednarodnih organizacij so zbrali sredstva, ki so jih nato dali na razpolago Karitas za njihove projekte pomoči revnim. Argentina se je v tistem obdobju spoprijemala z ekonomsko recesijo in v takih okoliščinah so prve žrtve vedno tisti, ki se nahajajo na obrobju družbe. To je bil še dodaten razlog, kot je dodal kardinal Koch, da so se udeleženci srečanja odločili pokazati »otipljivo znamenje« in so obiskali eno izmed menz za revne, kjer so se srečali z ljudmi. Tisto ustanovo sta skupaj upravljala mlad duhovnik in rabin.

Gre za le enega izmed številnih primerov judovskih ali krščanskih institucij in organizacij, katerih namen je pomagati ubogim. Kardinal Koch je poudaril, da bi v prihodnosti le-te morale bolj intenzivno sodelovati. Imperativ o pomoči revnemu, siroti, vdovi ali tujcu, vsem, ki so ranljivi in odrinjeni na rob, namreč najdemo tako v Stari kot v Novi zavezi. Zato je to področje sodelovanja, ki ga mora judovsko-krščanski dialog vedno upoštevati.

Petdeset let po objavi koncilskega dokumenta Nostra aetate (Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev) je potrebno priznati, da se je v tem času v odnosih med judi in katoličani zgodil majhen čudež. Kot je zaključil kardinal, sta se ravnodušnost in nasprotovanje preoblikovala v sodelovanje in dobrohotnost, sovražniki in tujci so postali prijatelji in bratje – kakor je nedavno zatrdil tudi papež Frančišek.