2015-07-24 12:35:00

Knjiga kardinala Filonija: Cerkev v Iraku


VATIKAN (petek, 24. julij 2015, RV) – Cerkev v Iraku: tako je naslovljena knjiga kardinala Fernanda Filonija, prefekta Kongregacije za evangelizacijo narodov. Filoni je pet let opravljal službo apostolskega nuncija v Iraku. Tam je bil tudi v času zalivske vojne. Papež Frančišek ga je v zadnjem obdobju dvakrat kot svojega posebnega odposlanca poslal med iraške begunce. Kardinal v svojem delu opisuje zgodovino, razvoj in poslanstvo Cerkve v Iraku, od njenih začetkov do današnjih dni.

»Junaška Cerkev«
Gre za »junaško Cerkev«, kakor sta jo opredelila tako sedanji papež kot njegov predhodnik Benedikt XVI. Danes so tamkajšnji kristjani skupaj z drugimi manjšinami med najbolj ubogimi. Zaradi preganjanja so morali zapustiti vse, svoje domove in imetje. Skrb svetega očeta zanje je izjemno velika, za Radio Vatikan pojasnjuje avtor knjige: »Papež je imel pomembno vlogo, kakor vsi priznavajo, pri usmerjanju mednarodne pozornosti na vojne razmere in sploh na položaj kristjanov, ki so bili pregnani.« Vojna vedno predstavlja krivico, dodaja kardinal Filoni. Posledice »uničenja, smrti, ločenih družin« mora nositi prebivalstvo.

Dva obiska iraških beguncev
Ko je prefekt prvič kot papežev odposlanec obiskal iraške begunce, je doživel predvsem šok. Srečal se je z družinami, ki so se v roku zgolj štiriindvajsetih ur znašle v nečloveških okoliščinah. Na tisoče pregnanih oseb je brez vseh sredstev prenočevalo na prostem, na tleh, pod drevesi – pri temperaturah, ki so se dvignile tudi do 48 stopinj. Temu je potrebno dodati še vse probleme, povezane z boleznimi, hrano in pitno vodo. Filonijev drugi obisk kasneje je imel namen kristjanom in ostalim manjšinam pokazati, da niso pozabljeni: »Želel je biti gesta ali kakor pogosto reče papež 'ljubkovanje'.« Le-to pa ni enkratno dejanje, ampak se ponovi večkrat ravno zato, da nekdo lahko občuti bližino drugega.

Temeljni prispevek kristjanov k tradiciji dežele
Kardinal Filoni v svoji knjigi o Cerkvi v Iraku, ko opisuje zgodovino in razvoj, govori o temeljnem prispevku kristjanov k življenju, tradiciji in kulturi tiste dežele: »Naši kristjani so sestavni del zgodbe življenja Bližnjega vzhoda na splošno in življenja Iraka posebej.« Med drugim tudi sedanji predstavniki oblasti priznavajo, da imajo kristjani naravno pravico biti tam, saj so oni – tako kot verstvo islam kakor tudi kot narodi – prišli kasneje.

Prihodnost kristjanov v Iraku
Prihodnost kristjanov v Iraku pa je sedaj bistveno povezana s političnimi okoliščinami. Po modernem pojmovanju države so meje nekaj zelo relativnega. Irak tako kot sosednje države ne predstavlja homogene stvarnosti. Na državnem ozemlju je prisotnih več verstev, narodnosti in etnij, ki so bile v zgodovini prisiljene sobivati. Kardinal Filoni v sedanji situaciji zato opozarja, da ni dovolj samo strpnost: »Potrebno je iti ven iz logike, v kateri se identificira zgolj z mejami, in vstopiti v logiko sobivanja in globokega spoštovanja drug drugega. To ni strpnost, temveč je spoštovanje pravic.« Le nova logika, po kateri so vsakomur priznane njegove državljanske, človekove, socialne in politične pravice, lahko omogoči sobivanje.








All the contents on this site are copyrighted ©.