VATIKAN (sreda, 22. julij 2015) – V sinodalni dvorani v Vatikanu sta 21. in 22. julija potekala dva mednarodna dogodka, na katerega so bili povabljeni župani velikih mest z vsega sveta ter predstavniki Združenih narodov. Prvi je bil delavnica z naslovom Moderno suženjstvo in klimatske spremembe: obveznosti mest, drugi pa simpozij Blaginja, ljudje in planet: doseganje trajnostnega razvoja v naših mestih. Srečanji sta pripravili Papeški akademiji znanosti in družbenih znanosti, prvi dan srečanja pa je okrog 70 udeležencev v španskem jeziku nagovoril tudi papež Frančišek.
Skrbeti za okolje pomeni imeti držo človeške ekologije
Na začetku je poudaril, da kultura skrbi za okolje ne pomeni le t.i. 'zelene drže',
ampak je bistveno več: »Skrbeti za okolje pomeni imeti držo človeške ekologije. To
pomeni, da ne moremo reči, da je oseba na eni strani in okolje na drugi strani.« Ekologija
je celovita; in to sem želel izraziti v okrožnici Laudato si': človeka ne
moremo ločiti od ostalega; gre za vzajemen odnos, za vpliv okolja na človeka ter za
to, kako človek ravna z okoljem; in gre tudi za povratni učinek proti človeku, kadar
grdo ravna z okoljem.« Papež je pri tem ponovno poudaril, da okrožnica ni 'zelena',
ampak družbena.
Prekomerna rast mest posledica zanemarjanja okolja
V nadaljevanju je povedal, zakaj je želel povabiti župane velikih in manj velikih
mest, da bi skupaj govorili o tej tematiki: »Zato, ker je ena od stvari, ki se najbolj
opazijo, če se ne skrbi za okolje, prekomerna rast mest. Gre za svetovni pojav.« Mesta
se večajo, vendar pa vedno nastajajo revna področja, kjer se ljudje soočajo s posledicami
zanemarjenja okolja. Papež je poudaril, da se ljudje priseljujejo v slume, barakarska
naselja in favele velikih mest zato, ker jim podeželje ne nudi nobenih možnosti.
Posledice tehnokracije: brezposlenost, bolezni, migracija...
Pri tem je se je ponovno navezal na okrožnico in omenil malikovalstvo tehnokracije:
»Tehnokracija izropa delo, ustvarja brezposelnost.« Sveti oče je spomnil na zaskrbljujoče
število nezaposlenih, posebej med mladimi – v nekaterih evropskih državah je namreč
med 40 in 50 odstotkov mladih, mlajših od 25 let, ki nimajo zaposlitve. »To, kar jim
ostane, je odvisnost, zdolgočasenost, življenje brez smisla, samomor ali iskanje drugih
obzorij, pogosto tudi v bojevanjih.«
»Po drugi strani pa je v igri zdravje. Obstaja vedno več redkih bolezni, ki nastajajo zaradi mnogih sestavin, ki jih uporabljajo kot gnojila in zaradi pretirane tehnizacije. Med največjimi problemi sta kisik in voda oz. posledice izsekavanja velikih gozdnih površin, kot sta npr. amazonsko področje ali Kongo.«
... delo na črno, kriminal, trgovina z ljudmi
Ko vsi ti pojavi prekomerne tehnizacije, brez upoštevanja skrbi za okolje, poleg naravnih
pojavov vplivajo na migracijo, po papeževih besedah pride do brezposelnosti, tudi
do trgovine z ljudmi. »Vedno bolj razširjeno je delo na črno, brez pogodbe, in to
pomeni, da oseba ne zasluži dovolj za življenje. To lahko privede do kaznivih dejanj,
do vsega, kar se dogaja v velikih mestih zaradi migracije, ki je posledica tehnizacije.
Pri tem mislim predvsem na kmetijska področja ter na trgovino z ljudmi za delo v rudnikih.
Rudarska sužnost je zelo razširjena. Uporaba nekaterih elementov, kot sta arzen in
cianid, zaradi katerih ljudje zbolijo, je zelo velika odgovornost. Vse se vrača, gre
za povratni učinek proti osebi sami. Pa naj gre za trgovino z ljudmi za suženjsko
delo ali za prostitucijo, ki sta vir dela za vsakodnevno preživetje.«
Za to tematiko bi se morali zanimati tudi Združeni narodi
»Zato sem vesel, da ste razmišljali o pojavih, ki prizadenejo velika mesta.« Sveti
oče je rekel, da je sam omenil le nekatere, ter dodal, da bi se morali za to tematiko
zanimati tudi Združeni narodi, posebej glede izkoriščanja ljudi. Poudaril je, da z
velikim upanjem pričakuje novembrski vrh v Parizu, da bi dosegli osnovni in temeljni
sporazum.
Dve obliki nekulture
Nagovor županom z vsega sveta pa je papež Frančišek zaključil z razmišljanjem teologa
in filozofa Romana Guardinija, ki govori o dveh oblikah nekulture: »prva je nekultura,
katero nam je Bog pustil, da bi jo preoblikovali v kulturo – naročil nam je, naj skrbimo
za zemljo, ji pustimo rasti in si jo podvržemo. Za drugo nekulturo pa gre v primeru,
ko človek ne spoštuje tega odnosa z zemljo, kot je zelo jasno zapisano v Svetem pismu:
kadar človek ne skrbi za zemljo, se polasti tiste kulture in začne izgubljati razum.
Oziroma z drugimi besedami, nekultura mu vzame razum in začne oblikovati novo obliko
nekulture: npr. atomska energija je dobra, lahko pomaga. Če pa pomislimo na Hirošimo
in Nagasaki, ni bilo tako, saj je tam povzročila katastrofo in uničenje. Danes je
v vseh oblikah nekulture, tako tudi v tistih, o katerih ste prej govorili, ta druga
vrsta nekulture tista, ki uničuje človeka. Tragedija druge oblike nekulture je, da
človek ustvarja nekulturo, ne pa kulture; človek ustvarja nekulturo, ker ne skrbi
za okolje.«
Ob koncu se je sveti oče županom zahvalil in prosil Gospoda, naj jim podeli milost, da bi se bolj zavedali problema uničevanja, katerega povzročamo sami s tem, ko ne skrbimo za človeško ekologijo; s tem, ko nimamo ekološke zavesti, ki smo jo prejeli na začetku zato, da bi preoblikovali prvo nekulturo v kulturo – in da bi se tam ustavili in ne problikovali te kulture v nekulturo.
All the contents on this site are copyrighted ©. |