Na Filipinih več duhovnih poklicev. Sad Frančiškovega obiska?

FILIPINI (torek, 21. julij 2015, RV) – Cerkev na Filipinih že pobira sadove apostolskega potovanja papeža Frančiška januarja letos. Vedno več mladih se namreč obrača na centre za duhovne poklice ter zatrjuje, da so v papeževih besedah in dejanjih našli navdih za svoje življenje. Edwin Despabiladeras, laični misijonar in koordinator za duhovne poklice v marijanskem narodnem svetišču v Baclaradu, zatrjuje, da je vedno več oseb, predvsem mladih s poklicem, ki pustijo službo in začnejo intenzivno duhovno pot, ki vodi do odločitve za vstop v semenišče, samostan ali redovno skupnost. Med različnimi možnostmi za svojo prihodnost, stopijo na pot duhovništva ali posvečenega življenja, tako moški kot ženske.

Temu pritrjuje tudi msgr. Hernando Coronel, nekdanji rektor semenišča svetega Karla v Manili, in se sklicuje na povečano število oseb, ki so se po papeževem obisku podale na pot formacije. Letos se je za trinajst odstotkov več oseb vpisalo na predavanja filozofije in teologije kot leto poprej. Coronel izrazi veselje, da se gorečnost ljudi kaže tudi v povečanju duhovnih poklicev, ter doda, da je sedaj pomembna vztrajnost semeniščnikov in kvaliteta njihove zavzetosti.

Na Filipinih, kjer katoličani predstavljajo 80 odstotkov prebivalstva, s čimer so edina azijska država s katoliško večino, so besede papeža Frančiška mnoge osebe spodbudile, da so se začele spraševati o sebi in svoji poklicanosti. Pa vendar, dodaja Despabiladeras, četudi je porast vstopa v semenišča in redovne skupnosti ter sprejetje vere pozitiven podatek, je treba pozorno ovrednotiti, kateri poklici so zares pristni, da ne bi šlo samo za neke trenutne čustvene vzgibe. Seveda so nekateri poklici tudi sad ljubezni in občudovanja svetega očeta, kar dokazuje, da je Frančišek zares pravi pričevalec vesele novice.

Pot duhovne poklicanosti se v centru v Baclaradu začnejo z enomesečnimi srečanji, namenjenimi predvsem osebnemu premišljevanju in prisluškovanju Božjemu klicu. Kar je pomembno, je kvaliteta in ne kvantiteta, zatrjuje koordinator centra. Udeleženci imajo med srečanji možnost, da se o svojih odločitvah in željah pogovorijo z usposobljenimi osebami ter poglobijo svoj odnos z Gospodom. Despabiladeras kot misijonar tudi redno obiskuje šole na največjem filipinskem otoku Luzon, da bi tudi tam zasadil semena duhovnih poklicev v srca in misli mladih ljudi. Kot pravi, na ta način želijo mladim povedati, da obstaja alternativa življenju, na katerega so navajeni.

Za Nestorja Limqueca, ki je docent in član laične bratovščine svetega Dominika, animacija za poklice ni delo, ki pripada redkim. Pravi, da duhovnikov in posvečenih oseb ne puščajo samih, kajti kot pravi člani Cerkve so tudi laiki poklicani, da pomagajo pri tej nalogi. Vsak med nami, predvsem pa starši in učitelji, morajo sodelovati in spodbujati mlade pri odločanju za duhovništvo ali posvečeno življenje.