Kardinal Bozanić bo papežev odposlanec ob 300-letnici Marijinega svetišča v Sinju

VATIKAN (torek, 21. julij 2015) – Sveti oče je imenoval kardinala Josipa Bozanića, zagrebškega nadškofa, za svojega posebnega odposlanca na slovesnosti, ki bo ob 300. obletnici Marijinega svetišča v Sinju potekala 15. avgusta.

Gre za največje marijansko svetišče v Dalmaciji, v katerem se nahaja z zlatom okrašena slika čudodelne Gospe Sinjske, ki so jo leta 1687 prinesli frančiškani iz Bosne in Hercegovine, ko so skupaj z ljudmi iz Rame bežali pred Turki. Osrednja slovesnost je vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja, ko po ulicah mesta poteka procesija z Marijino čudodelno podobo. 

Na letošnje praznovanje se patri frančiškani, ki skrbijo za svetišče, ter domačini pripravljajo že vse leto. 15. avgusta lani so namreč pričeli jubilejno leto, ki se bo zaključilo z letošnjo slovesnostjo, ko bodo obhajali 300. obletnico čudežne zmage nad Turki.

Leta 1715 je v Sinj prišla novica, da je turška vojska napovedala vojno Benečanom.  Nekateri frančiškani so odšli v Split, brat Pavel pa je še z nekaterimi drugimi podobo Matere milosti spravil v zaboj ter se skupaj z njim skril v trdnjavo, ki jo je branilo 700 kristjanov. Okoli 60.000 turških vojakov je osvojilo Vrliko, po silovitem odporu v Otoku na Cetinji pa so se utaborili pod Sinjem. Napad na Sinj se je začel 8. avgusta, takrat so Turki zažgali in porušili na novo postavljeno cerkev. V dneh do 14. avgusta, ko se je začel splošni napad, so frančiškani, žene, otroci in ostali, ki se niso bojevali, pred Marijino sliko prosili za pomoč. In Bog je pomagal. Marija je dala možem tako moč, da so se se viteško branili, ubranili in zmagali. Naslednje jutro, na praznik Marijinega vnebovzetja, v Sinju ni bilo nobenega Turka več. V spomin na slavno Marijino zmago v Sinju igrajo viteško igro alka.

Podoba sinjske Marije na platnu je verjetno delo neznanega beneškega slikarja iz 16. stoletja. Po obrambi in slavni zmagi nad Turki leta 1715 so vojaki zbrali denar in v Benetkah naročili zlato krono, da bi jo dali na Marijino sliko. Zaradi dodatnega okrasja se danes od Marijine slike vidi samo obraz in majhen rob tančice – vse ostalo je prekrito z zlatom in dragocenimi kamni. Na glavi ima krono iz zlata, spredaj in od strani pa je okrašena z zlatimi verižicami, uhani, s prstani, križi ter z drugim nakitom. Na sredini so tri velika srca, okoli vratu pa mrežica, spletena iz mnogih drobnih biserov. To so darovi vernikov Materi Mariji za vse prejete milosti. Pozlačen lesen okvir iz leta 1748 so zamenjali s srebrnim okvirjem, ki je bil izdelan v Benetkah.  

Češčenje čudodelne Marijine podobe iz Sinja se je postopoma utrjevalo in širilo. Božja previdnost je sliko Matere milosti varovala na poseben način. Ramski samostan je bil namreč štirikrat zažgan, vendar pa slika nikoli ni bila poškodovana.