Filipinski škofje: Bangsamoro zakon naj temelji na miru in pravičnosti

FILIPINI (ponedeljek, 20. julij 2015, RV) – Bangsamoro zakon naj bo postavljen na načela miru in družbene pravičnosti. Tako so zapisali filipinski škofje glede razprave, ki poteka o mirovnem sporazumu, t.i. Bangsamoro zakonu (Bangsamoro Basic Law). Pred enim letom sta ga podpisali filipinska vlada in islamska uporniška skupina Moro (Moro Islamic Liberation Front). Z njim se je prenehal večleten oborožen konflikt med državo in muslimanskimi uporniki na območju Mindanaoa, kjer živi muslimanska večina in je islamska skupina tudi najbolj navzoča, čeprav do občasnih nemirov še vedno prihaja. Mirovni sporazum, ki še ni bil ratificiran, predvideva samostojnost regije Bangsamoro s posebnim statusom, parlament, ki bo sestavljen iz petdesetih poslancev, voljenega prvega ministra in zmernejšo obliko islamskega zakona.

Filipinska škofovska konferenca v izjavi za javnost izpostavlja, da ni ne za in ne proti predlaganemu zakonu, želi pa predstaviti moralna in družbena načela, ki morajo biti osnova za trajni mir, ki je moralni imperativ za kristjane, muslimane in pripadnike drugih verstev. Medsebojno zaupanje mora biti temelj vsega, saj je izhodiščna točka za pravičnost, slogo in mir ter temeljni pogoj za dialog in spoštovanje drugega, poudarjajo filipinski škofje.

Spomnijo, da sta krščanstvo in islam verstvi miru, ki priznavata Abrahama. Izhodišče zakona je načelo družbene pravičnosti, ki prav tako vključuje pravičen mir in medversko slogo. S tega vidika Filipinska škofovska konferenca poziva, naj Bangsamoro zakon ne neti pojave etične, verske, politične in ekonomske diskriminacije, ampak pospešuje družbeno pravičnost ter se sooči s krivicami, ki jih je zakon povzročil avtohtonemu prebivalstvu in različnim verskim manjšinskim skupnostim, ki živijo na območju Mindanaoa. Cilj zakona mora biti pospeševanje skladnih odnosov med osebami različnih etničnih skupin in verskih skupnosti, s tem da se dejansko zagotovijo splošne človekove pravice, pri čemer škofje izpostavljajo pravice avtohtonega prebivalstva in krščanskih manjšin, ki se bojijo nevarnosti preganjanj in še večje marginalizacije.

Sicer pa katoliška Cerkev na Filipinih izraža naklonjenost do zakona, ki bo uresničil samoodločbo na določenem teritoriju, ki pa ostaja pod oblastjo Filipinov. Tako se bo konkretno odgovorilo na zahteve, upanja in želje različnih skupin, ne da bi se pri tem kršila ustava.