Končalo se je srečanje za dialog med katoličani in binkoštniki

VATIKAN (sobota, 18. julij 2015, RV) – Včeraj se je v Rimu sklenilo enotedensko srečanje komisije za dialog med katoličani in binkoštniki. Pogovori so tekli na temo Karizme v Cerkvi: Duhovni pomen, razločevanje in pastoralne smernice. Člane katoliške delegacije je imenoval Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani, zastopal pa jo je nadškof iz ZDA Michael F. Burbidge. Člane binkoštnih Cerkva je predstavljal Cecil M. Robeck, prav tako iz ZDA. Med srečanjem, ki je tokrat bilo že šesto po vrsti, se je s skupino srečal tudi kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani, neformalno srečanje pa je potekalo tudi s tajnikom sveta škofom Brianom Farrellom.

Škof Farrell je za Radio Vatikan dejal, da je srečanje bilo »nadaljevanje dialoga, ki poteka že skoraj trideset let«. Tokrat so udeleženci govorili o pomembnosti in vlogi karizem v življenju Cerkve. Kot je povedal, so pogovori bili »zelo zanimivi, iskreni in tudi rodovitni«. Kmalu bo pripravljen sklepni dokument, s katerim se bo zaključilo petletno obdobje dialoga. Škof Farrell je pojasnil, da bo ta dokument »študijska osnova za medsebojno razumevanje«. Komisija bo torej morala predstaviti sklepe pogovorov, ki bodo zatem vpeljani na različne ravni obeh Cerkva.

Glede konkretnega napredka v tem dialogu je škof izpostavil »boljše razumevanje binkoštne izkušnje«. Meni namreč, da »za nas katoličane ni lahko razumeti tega načina življenja evangelija«. Razumevanju sledi naslednji korak, kar je »vzajemno spoštovanje« in prizadevanje k »vedno večjemu sodelovanju«. Kot osnovne značilnosti binkoštne duhovnosti je škof navedel predvsem čut za navzočnost in neposredno delovanje Boga v življenju posameznika, kar se vidi v njihovem načinu molitve in razumevanja navdihov, ki stalno usmerjajo kristjanovo življenje. Zatem je tu še čut za misijonarjenje, torej neprestano oznanjevanje evangeljskega sporočila, kajti imajo zelo živ čut, da se brez Kristusa ni mogoče zveličati.

Število binkoštnikov se po svetu vedno bolj povečuje, veča se tudi število katoliških karizmatikov. Po škofovem mnenju to ustreza dejstvu, da danes osebe vedno bolj potrebujejo resnično duhovnost, ki bo presegla intelektualno krščanstvo, to namreč vodi v vero doktrine. Današnji človek pa potrebuje izkušnjo Božje navzočnosti in milosti v konkretnem življenju. Binkoštniki in katoličani karizmatiki ali kristjani pa to živo čutijo in posredujejo s svojim veseljem in z občutkom za skupnost.

Škof Farrell je še pojasnil, da dialog s protestantskim svetom poteka na dveh ravneh. Ena predstavlja dialog z zgodovinskimi cerkvami, s katerimi ima katoliška Cerkev »skupne elemente in skupno zgodovino«. Na drugi strani je potem dialog z novimi pentakostalnimi, karizmatičnimi skupnostmi, ki so nova oblika pristnega življenja evangelija v konkretnem življenju. To sta dva načina dialoga, ker so osnove in skupne točke različne, je dodal škof. »Prizadevamo si, da bi presegli razhajanja in rivalstva, ki so stoletja zaznamovala odnose med cerkvami. Sedaj iščemo načine, da bi zgradili mostove bratstva in razumevanja, ki bi pripeljali do sodelovanja, kajti skupnega dela v tem sekulariziranem svetu je še veliko.«