ADDIS ABEBA (petek, 17. julij 2015, RV) – V etiopski prestolnici Addis Abebi je v sredo, 15. julija, potekala tretja konferenca Združenih narodov o razvojnem financiranju. Dogodka se je udeležil tudi nadškof Bernardito Auza, apostolski nuncij in stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih. V svojem govoru je poudaril, da so za izkoreninjenje revščine in lakote prav tako pomembni »prispevek znanosti in tehnologije, sprejetje etičnih vrednot, kot sta solidarnost in družbena pravičnost, ter skupna politična volja«.
Še vedno vrzel med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo
Svet je ekonomsko zelo napredoval. Vedno več držav
sodeluje v svetovni ekonomiji, svetovne ekonomske dejavnosti in finančni tokovi so
se povečali; napredovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij je povečalo
možnost za doseganje trajnostnega razvoja za vse. Pa vendar je velik del svetovnega
prebivalstva še vedno izključen iz ugodnosti, ki jih ta napredek nudi, prepad med
tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, je naglo narasel in ni bil nikoli prej tako
velik. Mnogo držav se še vedno spoprijema z velikimi ovirami pri sodelovanju v svetovni
ekonomiji in številnim ne uspe brez pomoči mednarodne skupnosti. Tudi države v razvoju
še vedno potrebujejo pomoč. Po nadškofovem prepričanju je zato pomembno, da tako finančna
kot nefinančna podpora ostaneta in se povečata tam, kjer je potrebno. »Vlaganje v razvoj ne more ustvariti bistvenega napredka, če države še naprej
poudarjajo svoj narodni interes na škodo svetovnega skupnega dobrega,« je zatrdil Auza.
Večstranski pristop k problemu revščine
Dejal je, da Sveti sedež podpira sklepni dokument
konference, ki vsebuje razvojni program po letu 2015. Izpostavil je potrebo po večstranskem
pristopu k problemu revščine in lakote ter doseganju trajnostnega razvoja. Pomembno
je namreč, da se vzporedno podpira »razvoj mirnih
in vključevalnih družb« ter »pravičen svetovni ekonomski sistem, ki ščiti tudi okolje«. Nadškof Auza je opozoril na tri vidike, pomembne pri doseganju trajnostnega
razvoja.
Po njegovih besedah bi bilo treba bolj sprostiti »financiranje celostnega človeškega razvoja« z različnih strani: na domači in mednarodni ravni, na ravni zasebnega sektorja in uradne razvojne pomoči. Več pozornosti bi se naj namenilo državam, ki se nahajajo v težkih razmerah, konfliktnih in post-konfliktnih situacijah. Mednarodna skupnost bi v te namene lahko ustanovila posebne finančne mehanizme. Auza je na drugem mestu poudaril »vzpostavitev mednarodnega podpornega ekonomskega okolja«, ki bi podpiral razvojne strategije v duhu svetovnega partnerstva, skupne blaginje in medgeneracijske solidarnosti. In kot tretje, pomembni so učinkovit »monitoring in nadzorovalni mehanizmi«, ki bi spremljali potek in ovire pri izvajanju razvojnega financiranja.
All the contents on this site are copyrighted ©. |