V Vatikanu kmalu mednarodna dogodka za župane

VATIKAN (sreda, 15. julij 2015, RV) – V Vatikanu so danes predstavili dva mednarodna dogodka, ki ju pripravlja Papeška akademija družbenih znanosti: delavnico z naslovom Moderno suženjstvo in klimatske spremembe: obveznosti mest ter simpozij Blaginja, ljudje in planet: doseganje trajnostnega razvoja v naših mestih. Na tiskovni konferenci so sodelovali msgr. Marcelo Sánchez Sorondo, kancler Papeške akademije družbenih znanosti, medijski svetovalec Aichael Shank in svetovalec Alessandro Gaetano. Dogodka bosta potekala 21. in 22. julija v Vatikanu, nanju pa so vabljeni župani velikih mest po vsem svetu in predstavniki Združenih narodov.

Msgr. Sorondo: klimatska kriza in družbena kriza
Zakaj so na dogodka povabljeni župani, je na tiskovni konferenci pojasnil msgr. Sorondo. Pred dvema letoma so se v Vatikanu srečali policijski načelniki z različnih koncev sveta ter izpostavili, da so njihovi neposredni nadrejeni v mnogih primerih župani mest. Papeška akademija družbenih znanosti se je tako odločila, da bo v Vatikan povabila ravno njih, torej župane, da bi skupaj iskali najboljše prakse, s katerimi bi lahko omejevali klimatske spremembe in se zoperstavljali novim oblikam suženjstva.

Msgr. Sorondo je izpostavil povezanost med dvema pojavoma: klimatsko krizo in družbeno krizo. To izpostavlja tudi papež Frančišek v okrožnici Laudato si'. Pomembno je torej, da se družba zaveda teh pojavov in človeških odgovornosti v tema krizama ter tudi odločno odreagira v korist skupnega dobrega za vse človeštvo. Gre pravzaprav za »nov moralni imperativ«. Na tem temeljnem moralnem področju imajo mesta s svojimi župani ključno vlogo, je dodal msgr. Sorondo. Velik del svetovnega prebivalstva živi v urbanih naseljih, ta tendenca pa se iz leta leto povečuje.

Revni in družbeno izključeni, čeprav minimalno vplivajo na negativne podnebne spremembe in pogosto živijo na mestnih obrobjih, so najbolj izpostavljeni vplivom klimatskih nestalnosti, ki jih je povzročil človek. Pa vendar, človeštvo danes razpolaga z določenimi znanstvenimi dognanji, tehnološkimi možnostmi in finančnimi sredstvi, s čimer bi lahko preusmerilo obstoječo tendenco in naredilo konec skrajni revščini ter poseglo po rešitvah, ki vključujejo obnovitvene energetske vire in zmanjšanje toplogrednih plinov.

Celostna ekologija
Msgr. Sorondo je izrazil željo, da bi dosegli »celostno ekologijo«, ki jo predlaga tudi okrožnica Laudato si'. Na ta način bi se obnovilo »mirno ubranost z naravo, premislili bi svoje življenjske stile in družbene ideale, motrili Stvarnika, ki živi med nami in v tistem, kar nas obdaja«, predvsem v mestih, kjer poteka naše družbeno življenje. Financiranje dejavnosti, ki bi bile v prid tej »celostni ekologiji« in ki vključujejo zmanjševanje klimatskih sprememb povzročenih s strani človeka, bi se po Sorondovih besedah lahko povečalo preko resnega zavzemanja za mir, kar bi pomenilo »redistribucijo javnega denarja, namenjenega za vojaške namene, v korist vlaganja v družbeno vključevanje in učinkovito nadzorovanje emisij, predvsem v mestih«.

In kaj naj storijo župani?
Kot je pojasnil msgr. Sorondo, namen delavnice in simpozija o podnebnih spremembah in mestih je, da bi se župani v mestih in urbanih naseljih zavzeli za »emancipacijo revnih in tistih, ki se nahajajo v ranljivih okoliščinah«, in sicer tako, da bi se zmanjšalo izpostavljanje skrajnim katastrofičnim pojavom, ki jih povzročajo velike spremembe, ki so okoljske, ekonomske in socialne narave, in so ugoden teren za prisilno migracijo in trgovino z ljudmi.

Organizatorji dogodkov bi prav tako želeli, da se župani zavzamejo za zaustavitev zlorab, izkoriščanj, trgovine z ljudmi in vseh novih oblik suženjstva v svojih skupnostih. Med te pojave, ki sta jih tako Benedikt XVI. kot Frančišek imenovala »zločini proti človeštvu«, spadajo tudi prisilno delo, prostitucija in trgovina s človeškimi organi. Župani bi naj prav tako pripravili programe za ponovno družbeno vključevanje in socialno integracijo žrtev na narodni in lokalni ravni, s čimer bi se preprečilo prisilno vračanje v države izvora. »Želeli bi,« je sklenil msgr. Sorondo, »da bi naša mesta in urbana naselja postajala vedno bolj družbeno vključevalna, varna, fleksibilna in ekološko integrirana.«