Papežev pogovor z novinarji na letu iz Paragvaja: mlada Latinska Amerika zgled za Evropo

VATIKAN (torek, 14. julij 2015) – Na povratnem letu iz Paragvaja, kjer se je sklenilo 9. apostolsko potovanje, je papež Frančišek odgovarjal na vprašanja novinarjev. Spregovoril je o Cerkvi v Latinski Ameriki ter o različnih situacijah v svetu.

Lekcija latinskoameriške Cerkve za Evropo: mladost, svežina, živa Cerkev
Na vprašanje, katero je glavno sporočilo, ki ga je želel dati latinskoameriški Cerkvi in kakšno vlogo ima lahko le-ta v svetu, je sveti oče odgovoril: »Latinskoameriška Cerkev ima veliko bogastvo: je mlada Cerkev, in to je zelo pomembno. Mlada Cerkev, ki ima neko svežino, tudi ni tako formalna. Poleg tega ima tudi bogato teologijo. Tej mladi Cerkvi sem želel vliti poguma in mislim, da nam ta Cerkev lahko veliko da. Ena od stvari, ki me je močno ganila je bilo dejstvo, da je bilo v vseh treh državah ob cestah veliko očetov in mamic z otroki; kazali so otroke. Nikoli nisem videl toliko otrok, toliko otrok. To je lekcija za Evropo, kjer je upad rojstev zastrašujoč in kjer je tudi malo politik, ki podpirajo številčne družine. V Paragvaju je več kot 70% prebivalcev mlajših od 40 let. Bogastvo tega ljudstva in te Cerkve je torej, da gre za živo Cerkev. Mislim, da se moramo iz tega naučiti in popraviti, saj če ne bo otrok... To, kar me globoko prizadene, je t.i. 'odmetavanje': otrok, ostarelih, zaradi pomanjkanja dela se odmetavajo mladi. Zato nam mlada ljudstva dajo več moči. Za Cerkev, ki je mlada Cerkev, tudi z mnogimi problemi, bi rekel, da je sporočilo naslednje: ne se bati mladih in te svežine Cerkve. Mogoče gre včasih tudi za malo nedisciplinirano Cerkev, ampak sčasoma bo postala disciplinirana in nam bo dala veliko dobrega.«

Povabilo novinarjem, naj bodo vedno pozorni na kontekst
Med različnimi odgovori je sveti oče novinarje nekajkrat spomnil na to, da je pri njihovem delu zelo pomembna t.i. hermenevtika besedila oz. da se besedila ne sme interpretirati z eno besedo ali stavkom. Poudaril je, da je za branje stvarnosti vedno potreben kontekst, potrebno je gledati situacijo, vključno z zgodovino.

Papež o Grčiji in novih kolonizacijah
V odgovoru na vprašanje glede situacije o Grčiji je papež izrazil upanje, da se bo grška kriza rešila ter da se bo našel tudi način nadzora, da druge države ne bodo zapadle v enake težave, saj se pot posojil in dolgov na koncu nikoli ne konča. Ob tem je spregovoril še o novih kolonizacijah, katere je tudi med apostolskim obiskom večkrat omenil: »Pri vseh gre za vrednote. Npr. če pogledamo kolonizacijo potrošništva. Potrošništvo je bil proces kolonizacije, ker te vodi k navadi, ki ni tebi lastna in zaradi katere nimaš več uravnotežene osebnosti. Potrošništvo prav tako poruši ravnovesje notranje ekonomije in socialne pravičnosti, pa tudi ravnovesje fizičnega in duševnega zdravja.«

Papež o darilu bolivijskega predsednika: Ni žaljivo, pomembno je poznati kontekst
Eno od vprašanj, ob katerem se je sveti oče ustavil dalj časa, je bilo povezano z darilom, ki ga je papežu izročil bolivijski predsednik – namreč razpelo v obliki srpa in kladiva: »Tega nisem poznal, tudi nisem vedel, da je bil p. Espinal kipar in pesnik. Ko sem zagledal darilo, sem bil presenečen. Drugič, to skulpturo razumem kot zvrst protestne umetnosti, ki pa je sicer v nekaterih primerih lahko tudi žaljiva – v nekaterih primerih. Tretjič, v tem konkretnem primeru je potrebno videti in razumeti tudi širši kontekst: p. Espinal je bil umorjen leta 1980. To je bil čas, ko je bilo v teologiji osvoboditve veliko različnih smeri in ena od njih je bila tudi marksistična analiza stvarnosti – in p. Espinal je pripadal tej. To sem vedel, saj sem bil v tisem času rektor Teološke fakultete in se je o tem veliko govorilo. Istega leta je vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, p. Arrupe, vsej Družbi napisal pismo o marksistični analizi stvarnosti v teologiji, kjer je to malo ustavil, saj je rekel, da tako ne gre, da gre za različne stvari in to ni pravilno. In štiri leta kasneje, leta 1984, je Kongregacija za verski nauk objavila prvo izjavo glede teologije osvoboditve, ki to kritizira. Če pogledamo tedanji kontekst, vidimo, da je bil p. Espinal navdušen nad marksistično analizo sedanjosti, pa tudi nad teologijo. In iz tega je nastalo to razpelo. Tudi Espinalova poezija spada v zvrst protestne literature: to je bilo njegovo življenje, njegova misel. Bil je poseben mož, zelo nadarjen in boril se je z dobrim namenom. V luči te razlage tako razumem tudi skulpturo p. Espinala. Zame ni bilo žaljivo. Vendar pa sem moral uporabiti to hermenevtiko oz. branje stvarnosti v kontekstu in jo povem tudi vam, da ne bi bilo napačnih mnenj.« Sveti oče je še povedal, da je darilo vzel s seboj ter dodal, da mu je predsednik želel izročiti še dve odlikovanji: najvišje bolivijsko priznanje in odlikovanje na novo ustanovljenega reda p. Espinala. »Nikoli nisem sprejel odlikovanja, ni mi do tega... vendar pa je on to storil z veliko dobre volje ter z namenom, da bi mi bilo v veselje. Razmišljal sem, da to prihaja od bolivijskega ljudstva, zato sem glede tega molil. Mislil sem si: če ju nesem v Vatikan, bosta pristali v muzeju in nihče ju ne bo videl. Zato sem ju pustil copacabanski Mariji, Materi Bolivije, shranili ju bodo v tamkajšnjem svetišču.

O posredovanju med ZDA in Kubo: Mi nismo storili skoraj ničesar
Eden od novinarjev se je papežu zahvalil za njegov dialog z njimi, ki jim zelo pomaga osebno in pri delu. Nato pa ga je v imenu špansko govorečih novinarjev vprašal, če misli, da bo po uspešnem posredovanju med Kubo in Združenimi državami, možno storiti kaj podobnega tudi v drugih občutljivih situacijah v Latinski Ameriki, predvsem v Kolumbiji in Venezueli. »Proces med Kubo in Združenimi državami ni bil posredovanje. Šlo je tudi za željo, ki je prišla. To je bilo januarja lani. Potem so minili trije meseci, ko sem samo molil za to, nisem se odločil... mislil sem, kaj se lahko naredi s tema dvema državama, ki sta tako že 50 let? Potem pa me je Gospod spomnil na enega od kardinalov. Šel je tja, govoril z njimi in potem nisem slišal ničesar več. Po več mesecih pa je nekega dne k meni prišel državni tajnik in mi rekel: 'Jutri bomo imeli drugo srečanje z obema skupinama.' Povedal mi je, da se obe strani pogovarjata. Šlo je sámo, ni šlo za posredovanje, šlo je za dobro voljo obeh držav, oni so to storili. Mi nismo storili skoraj ničesar, samo majhne stvari.« Nato je papež poudaril, da ga v tem trenutku skrbi, da se ne bi ustavil mirovni proces v Kolumbiji. Rekel je, da je potrebno moliti, saj tudi tam proces traja že več kot 50 let, v tem času pa je bilo zelo veliko žrtev.

Ljudskim gibanjem sem posredoval le družbeni nauk Cerkve
Na vprašanje, zakaj nagovarja bolj ljudska gibanja kot pa svet podjetništva, je papež Frančišek odgovoril, da so ljudska gibanja zelo velika stvarnost v svetu. »To kar sem storil je, da sem jim dal družbeni nauk Cerkve, enako kot naredim tudi kadar govorim podjetnikom. Če preberete to, kar sem rekel ljudskim gibanjem, boste videli, da gre za povzetek družbenega nauka Cerkve, vendar pa je apliciran na njihovo situacijo. Ne gre za politično dejanje, ampak za katehetsko. Želim, da je to jasno.«

Zakaj papež ne nagovarja srednjega sloja
Enega od novinarjev je zanimalo, zakaj papež ponavadi nagovarja revne ali bogate, zelo malokrat pa srednji sloj. Papež se je zahvalil za tako lepo opozorilo in rekel, da ima prav, da bo o tem razmislil ter poglobil svoj nauk na tem področju. Dodal je, da o revnih veliko govori zato, ker so v središču Evangelija.

Kaj Kuba in ZDA izgubljata in pridobivata po koncu hladne vojne
Papež je odgovoril tudi na vprašanje ameriške novinarke, ki jo je zanimalo, kaj Kuba in Združene države Amerike izgubljata oziroma pridobivata po koncu hladne vojne. »Obe strani bosta nekaj pridobili in nekaj izgubili, pri pogajanju je vedno tako. Vendar pa je to, kar bosta pridobili obe, mir. To je gotovo. Srečanje, prijateljstvo, sodelovanje.«

Papež se ne boji, da bi kdo njegove govore izkoristil: Pomemben je kontekst
Na vprašanje, če se ne boji, da bi vlade ali druge skupine, ki so na oblasti, izkoristile njegove govore, je papež odgovoril, da je vedno potrebno gledati kontekst. »Za iste besede, ki sem jih izrekel, so nekateri govorili, da so v prid vladi, medtem ko so drugi govorili, da so proti njej. In govore vedno izkoriščajo. Včasih objavijo novice, kjer vzamejo en stavek in to izven konteksta. Ne, ne bojim se, preprosto rečem: glejte kontekst.«

Papež o 'selfijih': Počutim se pradedek. To je drugačna kultura, vendar jo spoštujem
Ob koncu pa je ena od novinark papeža v šali še vprašala, kaj si misli o fotografijah samoportretov oz. t.i. 'selfijih', ki jih med mašo naredijo mladi, otroci in drugi. »To je drugačna kultura. Počutim se pradedek. Danes mi je pred odhodom oden od policajev, ki je bil že odrasel, gotovo je imel 40 let, rekel: Bom naredil 'selfija'. Je drugačna kultura, vendar jo spoštujem.«