2015-07-14 10:50:00

Duhovne misli Benedikta XVI. o sv. Bonaventuri


15. julija goduje sveti Bonaventura, frančiškan, cerkveni učitelj in naslednik sv. Frančiška Asiškega pri vodstvu reda manjših bratov. Bil je prvi, ki je napisal uradno biografijo o sv. Frančišku. Na koncu svojega življenja je bil škof v škofiji Albano, pod katero spada tudi Castel Gandolfo.

Bonaventura v nekem pismu zapisal, da je razlog, ki ga je pritegnil k Frančišku, njegovo življenje, ki je podobno življenju kristjanov na začetku Cerkve. Te svetnikove besede so povezane z evangelijem 15.  nedelje med letom, ki pripoveduje, kako je Jezus poklical k sebi dvanajstere in jih poslal po dva in dva. Pri tem jim je dal preprosta navodila, »naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek« (Mr 6,8-9) Frančišek Asiški je te evangeljske besede živel dobesedno. Postal je zvesta Jezusova priča, združen z njegovim križem tudi na edinstven način, tako da je bil preoblikovan v »drugega Kristusa«, kot ga je predstavil prav sv. Bonaventura.

Celo življenje sv. Bonaventure, kot tudi njegova teologija, imata v središču, ki ju navdihuje, Jezusa Kristusa. Ta osredinjenost na Kristusa pa je vidna tudi v pismu Efežanom. Apostol Pavel pokaže, kako se je uresničil blagoslov, in sicer v štirih delih, od katerih se vsak začenja z besedami »v njem«. Le-te se nanašajo na Jezusa Kristusa. »'V njem' nas je Oče izbral še pred stvarjenjem sveta; 'v njem' smo po njegovi krvi prejeli odrešenje; 'v njem' smo postali dediči, bili vnaprej določeni, da smo 'hvala njegovega veličastva'; 'v njem' vsi, ki verujejo v evangelij, prejmejo pečat Svetega Duha.« Besede svetega Pavla vsebujejo vidik, ki ga je Bonaventura nato pomagal razširiti v Cerkvi: »Celotna zgodovina ima za središče Kristusa, ki vsaki dobi zagotavlja tudi novosti in prenovo.« Zato delo Kristusa in Cerkve nikoli ne nazaduje, ampak vedno napreduje.








All the contents on this site are copyrighted ©.