ASUNCIÓN (ponedeljek, 13. julij 2015) – Večino včerajšnjega dneva
je papež Frančišek preživel še v Paragvaju, kjer je zaključil svoj osemdnevni apostolski
obisk Latinske Amerike. Dopoldanski sveti maši je sledilo srečanje s paragvajskimi
škofi, popoldan pa je bil na vrsti zaključni dogodek celotnega potovanja, in sicer
srečanje z mladimi na nabrežju Costanera. Gre za področje ob reki Paragvaj v prestolnici
Asunción, kjer je papeža s pesmijo in plesom pričakalo več sto tisoč mladih. Sveti
oče jim je spregovoril o svobodi srca in solidarnosti.
Srečanje se je začelo s pričevanjem 25-letne Liz, ki skrbi za mamo in babico, ki sta zelo bolni. Nato pa je spregovoril še Manuel, ki je živel v revščini in zapuščenosti.
Tudi tokrat sveti oče vnaprej pripravljenega govora ni prebral, rekoč, da so taki govori dolgočasni. Sicer ga je izročil škofu, ki je odgovoren za mlade, da bo prav tako objavljen, zbrane pa je nagovoril spontano. Najprej je spregovoril o svobodi srca, saj ga je Orlando, ki je po koncu pričevanj prebral evangeljski odlomek o blagrih, prosil, naj moli za svobodo vsakega od njih.
Treba je imeti srce, ki je svobodno od mnogih vezi
»Svoboda je Božji dar, vendar pa ga je treba znati sprejeti. Treba je imeti srce,
ki je svobodno od mnogih vezi, kot so izkoriščanje, pomanjkanje sredstev za preživetje,
odvisnost od mamil in žalost. Vse te stvari nam jemljejo svobodo. Svoboda pomeni imeti
svobodno srce, ki lahko reče, kar misli in čuti ter naredi to, kar misli in čuti.«
Papež je vse mlade spodbudil, naj za njim ponavljajo naslednjo molitev: »Gospod Jezus,
daj mi svobodno srce. Da ne bo suženj vseh pasti sveta. Da ne bo suženj lagodnosti,
prevar. Da ne bo suženj uživaštva. Da ne bo suženj pregreh. Da ne bo suženj lažne
svobode, ki misli, da lahko v vsakem trenutku storim, kar se mi zahoče.«
Služenje in solidarnost – nase vzeti težavo drugega
Sveti oče se je Orlandu zahvalil za to, da je vse spomnil, da moramo prositi za svobodno
srce, nato pa se je navezal na Lizino in Manuelovo pričevanje: »Liz nas s svojim življenjem
uči, da ni treba, da smo kot Poncij Pilat, ki si je umil roke! Liz bi lahko svojo
mamo in babico poslala v dom za ostarele in živela svojo mladost, se zabavala, študirala
to, kar je želela. Vendar pa je rekla temu ne in z ljubeznijo služi mami in babici.
A kot je omenila, pri tem ni sama. Njena teta in skupina mladih sta ji dajali moč,
da je šla naprej. In to se imenuje solidarnost. Kadar nase vzamemo težavo
drugega.« Pri tem je papež mlade spomnil, da se s skrbjo za mamo in babico za Liz
ni vse končalo, ampak je poleg tega tudi študirala in danes je medicinska sestra.
Pri svojih 25-ih letih ima to milost, za katero je prosil Orlando: svobodno srce.
»Liz udejanja četrto zapoved: spoštuj očeta in mater. Gre za zelo veliko stopnjo solidarnosti,
za zelo visoko stopnjo ljubezni.«
Življenje za mnoge mlade ni lahko
Zatem pa je papež Frančišek odmeval na Manuelovo pričevanje: »Manuel ni imel lahkega
življenja: bil je izkoriščan, z njim so grdo ravnali, bil je sam. In namesto da bi
začel delati negativne stvari, namesto da bi začel krasti, je šel delat. Namesto da
bi se maščeval za to, kar je doživel, je gledal naprej.« Pri tem je papež zbrane mlade
spomnil, da mnogi med njimi lahko študirajo, vsak dan z družino sedejo za mizo, imajo
najnujnejše, kar potrebujejo in jih zato povabil, naj se zahvalijo Gospodu.
»Kot vidite, življenje za mnoge mlade ni lahko. Želim, da to razumete. Želim, da si to dobro zapomnite. 'Če je zame življenje relativno enostavno, pa obstajajo drugi mladi, za katere ni relativno enostavno.' Nekatere obup celo potisne v prestopništvo, zločin, sodelovanje pri korupciji. Tem mladim moramo reči, da smo jim blizu, da jim želimo pomagati s solidarnostjo, z ljubeznijo, z upanjem.«
Potrebujemo mlade, ki imajo upanje in moč
V nadaljevanju je papež mlade spomnil, da sta tako Liz kot Manuel moč in upanje dobila
od Boga. »Poznati Boga, približati se Jezusu, pomeni upanje in moč. To moramo najti
v mladih danes: mlade, ki imajo upanje in moč. Ne potrebujemo šibkih mladih, ki so
utrujeni in zdolgočaseni. Mladi, ki poznajo Jezusa in imajo svobodno srce, so močni
in imajo upanje. To je pot. Potrebna je žrtev, potrebno je iti proti toku, kakor nam
pravijo blagri, ki so Božji načrt za nas. Ubogi v duhu so tisti, ki razumejo revne...
in tako naprej.« Papež je mlade povabil naj doma preberejo blagre in o njih razmišljajo.
H kakšnemu hrupu vabi papež mlade
Nato jim je še povedal, da mu je nek duhovnik pred kratkim v šali rekel: 'Vi nenehno
svetujete mladim, naj poskrbijo za to, da se jih sliši, naj delajo zmedo, potem pa
se moramo mi ukvarjati z zmedo, ki jo oni naredijo.' Zato je sveti oče mladim naročil:
»Še naprej skrbite za to, da se vas bo slišalo, vendar pa potem tudi pomagajte preurediti
to razburkanost, ki jo ustvarite, tako da ne boste ničesar uničili. Delajte hrup,
vendar ga dobro organizirajte! Hrup, ki nam da svobodno srce; hrup, ki nam da solidarnost;
hrup, ki nam da upanje; hrup, ki nastane kot posledica tega, da smo spoznali Jezusa
in vemo, da je Bog, ki sem ga spoznal, moja moč. K takemu hrupu vas vabim.«
Jezus, nauči nas sanjati... Daj nam trdnost in svobodno srce...
Ob koncu je papež Jezusa prosil za mlade, ki ne vedo, da je On njihova trdnost in
se bojijo živeti, biti srečni, sanjati... »Jezus, nauči nas sanjati, sanjati velike
stvari; lepe stvari; stvari ki, kljub temu, da se zdijo običajne, razširijo srce.
Gospod Jezus, daj nam trdnost, daj nam svobodno srce, daj nam upanje, daj nam ljubezen
in nauči nas služiti. Amen.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |