Frančišek obiskal revno območje Asunciona: Vera, ki ni solidarna, je mrtva

ASUNCION (nedelja, 12. julij 2015, RV) – Končuje se deveto apostolsko potovanje papeža Frančiška. Začel ga je pred enim tednom v Ekvadorju, nadaljeval v Boliviji, od petka popoldne pa se je mudil v Paragvaju. Danes zjutraj po lokalnem času je obiskal revno območje paragvajskega mesta Asuncion, imenovano Banado Norte. Tako Cerkev kot država tukajšnjemu prebivalstvu nudita različne vrste pomoči in podpore. Papeža so sprejeli v kaplaniji svetega Janeza Krstnika, župnija je namreč razdeljena v trinajst kaplanij. Prisluhnil je pričevanjem, zatem pa zbrane tudi nagovoril. »Videti vaše obraze, vaše otroke, vaše stare starše. Poslušati vaše zgodbe in vse tisto, kar ste naredili, da bi ostali tu, vsi boji, ki ste jih živeli, da bi imeli dostojno življenje, streho. Vse kar počnete, da bi kljubovali neprijaznemu vremenu, poplave v teh zadnjih tednih, vse to me spominja na malo betlehemsko družino. Boj, ki vam ni ukradel smeha, veselja, upanja. Prizadevanje, ki vam ni vzelo solidarnosti, ampak jo je še spodbudilo in povečalo.«

Postali so Jezusova družina
Papež Frančišek je spomnil na Jožefa in Marijo v Betlehemu. Zapustiti sta morala svojo zemljo, najdražje, prijatelje. Zapustiti sta morala svoje domove in oditi v tujo deželo, kjer nista nikogar poznala, nista imela ne hiše ne družine. V tistem trenutku je ta mladi par dobil Jezusa. V tistih okoliščinah nam je ta mladi par podaril Jezusa. Bili so sami v tuji deželi. Nepričakovano so se začeli pojavljati pastirji, ki so prav tako morali zapustiti svojo stvarnost, da bi našli boljše družinske priložnosti. Njihovo življenje je bilo vezano na neusmiljene vremenske in tudi druge razmere. »Ko so se zavedli  Jezusovega rojstva, so se mu približali, postali so bližnji. Takoj so postali Marija in Jožefova družina. Jezusova družina,« je dejal papež.

Prihajam kot tisti pastirji
In to je tisto, kar se zgodi, ko se Jezus pojavi v našem življenju, je nadaljeval. To v nas naredi vera, naredi nas bližnje v življenju drugih. Vera spodbudi naše zavzemanje, našo solidarnost. »Jezusovo rojstvo prebudi naše življenje. Vera, ki ni solidarna, je mrtva vera. Je vera brez Kristusa, vera brez Boga, vera brez bratov,« je poudaril papež. Prvi, ki je bil solidaren, je bil Gospod, ki je prišel, da bi živel med nami. Pri tem je Frančišek spregovoril o sebi: »Jaz prihajam kot tisti pastirji. Želim vam biti bližnji. Želim blagosloviti vašo vero, blagosloviti vaše roke, blagosloviti vašo skupnost. Prišel sem, da bi se z vami zahvalil, da je vera postala upanje. Upanje spodbuja ljubezen.« Vera, ki jo zbuja Kristus, je vera, ki je zmožna sanjati prihodnost in se v sedanjosti zanjo boriti. Frančišek jih je opogumil, naj so še naprej misijonarji, naj so blizu mladim in ostarelim, naj podpirajo mlade družine in tiste, ki živijo težke trenutke.