Papež daroval mašo v Caacupeju: Ne izgubite spomina

CAACUPÉ (sobota, 1. julij 2015, RV) – Sveto mašo je papež Frančišek daroval pred marijanskim svetiščem v Caacupeju, ki velja za duhovno središče Paragvaja. V baziliki se nahaja kip Device brezmadežnega spočetja, ki velja za čudežnega, zato Marijo pogosto imenujejo tudi Naša Gospa čudežev. Med mašo je potekala izročitev Paragvaja Marijinemu brezmadežnemu spočetju. Papež je med homilijo dejal, da je Marijino svetišče v Caacupeju »vitalni del paragvajskega naroda«: »Je kraj praznovanja, srečanja, družine. Sem prihajamo v svojih potrebah, prihajamo se zahvaljevat, prosit odpuščanje, prihajamo, da bi začeli znova. Koliko krstov, koliko duhovnih poklicev, zarok in porok se je rodilo ob nogah naše Matere! Koliko solz, koliko zadnjih pozdravov! Vedno prihajamo s svojim življenjem, kajti tu smo doma. Najboljše pa je to, da je tu vedno kdo, ki nas čaka.«

Marijin 'da'
V središču homilije je bila Marija. Evangelijski odlomek, ki se je bral med bogoslužjem, je govoril o angelovem oznanjenju. »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj.« Ob tem angelovem pozdravu Marija ni veliko dojela, a razumela je, da prihaja od Boga in je zato rekla 'da': »Da Božjim sanjam, da Božjemu načrtu, da Božji volji.« Bil je to 'da', ki ga ni bilo lahko živeti, ni ji prinesel privilegijev ali gosposkosti, temveč meč, ki ji je prebodel dušo, kot je napovedal Simeon.

Marijini težki trenutki
Papež Frančišek je izpostavil tri težke trenutke v Marijinem življenju. Najprej, Jezusovo rojstvo. Zanju ni bilo prostora, nista imela hiše, bivališča, kjer bi lahko sprejela svojega otroka, bila sta sama. Edini kraj je bil živalski hlev. V njenem spominu so zagotovo odmevale angelove besede: »Razveseli se, Marija, Gospod je s teboj.« In lahko bi se vprašala: Kje je sedaj?

Zatem, beg v Egipt. Rodila je in morali so oditi v izgnanstvo. Tam niso imeli ne prostora ne družine in tudi njihovo življenje je bilo v nevarnosti. Morali so se podati na pot in oditi v tujo deželo. Bili so migranti zaradi cesarjevega pohlepa in skopuštva. In tam bi se lahko vprašala: Kje je tisto, kar mi je povedal angel?

Smrt na križu. Ni težjega dogodka za mater, ki doživi smrt otroka. To so trenutki trpljenja. Vidimo Marijo ob vznožju križa, tako kot vsako mater, trdno, ne da bi omedlela, ki spremlja svojega Sina do skrajnosti smrti in smrti na križu. Iz zatem, kako povezuje in podpira učence.

Marija, zvesta Mati
»Vidimo njeno življenje in se čutimo razumljene,« je dejal papež Frančišek. Z mnogimi situacijami v njenem življenju se lahko identificiramo in ob njih molimo. Povemo ji lahko o svoji stvarnosti, ker ona razume. »Ona je žena vere, je Mati Cerkve, ona je verovala. Njeno življenje je pričevanje o tem, da  Bog ne razočara, ne zapusti svojega ljudstva, četudi so trenutki ali situacije, ko se nam zdi, da ga ni. Ona je bila prva učenka, ki je spremljala svojega Sina in je podpirala upanje apostolov v težkih trenutkih.«

Svetišče v Caacupeju ljubosumno varuje spomin naroda, ki ve, da je Marija Mati in da je bila in ostaja ob svojih otrocih, je izpostavil Frančišek. Bila je in ostaja v naših bolnišnicah, šolah, domovih, z nami na delu in na poti, ob mizi v vsaki hiši, pri oblikovanju domovine in naroda. Vedno z diskretno in tiho navzočnostjo. Pod znamenjem rožnega venca vemo, da nismo sami. Marija je želela ostati sredi svojega naroda, s svojimi otroki in svojo družino. S tem da je vedno sledila Jezusu z množico. Kot dobra mati ni hotela zapustiti svojih, ampak jo je vedno bilo mogoče najti tam, kjer bi jo otrok lahko potreboval. In to samo zato, ker je Mati. Njeno povabilo 'Karkoli vam reče, storite'' je neprestano. Nima svojega lastnega programa, ne prihaja, da bi nam povedala kaj novega, je samo njena vera, ki spremlja našo vero.

Papež paragvajskim ženskam in materam
Paragvajci vse to dobro poznajo, saj imajo živ spomin naroda, ki je utelesilo te evangeljske besede. Papež Frančišek se je pri tem posebej obrnil na paragvajske ženske in matere, ki so z velikim pogumom in odpovedovanjem znale ponovno dvigniti od vojne uničeno, porušeno, potopljeno državo. »Vi imate spomin, genetsko dediščino tistih, ki so ponovno zgradile življenje, vero, dostojanstvo svojega naroda. Kot Marija ste živele zelo zelo težke situacije, ki bi po splošni logiki naj bile nasprotne veri. Ve pa ste kot Marija, spodbujene in podprte z njenim zgledom, naprej verovale, prav tako upale proti vsakemu upanju. Ko se je zdelo, da se vse ruši, ste skupaj z Marijo govorile: 'Ne bojimo se, Gospod je z nami, je z našim narodom, z našimi družinami, storimo to, kar nam On pravi.' In tam ste našle včeraj in najdete danes moč, da ne dopustite tej deželi pasti v kaos,« so odmevale papeževe besede. »Bog naj blagoslovi to trdnost, Bog naj blagoslovi in bodri vašo vero, Bog naj blagoslovi paragvajsko žensko, najbolj častitljivo v Ameriki.«

Ne izgubite spomina
Angelove besede »Razveseli se, Gospod je s teboj« so poziv, naj paragvajski narod ne izgubi spomina, korenin, mnogih pričevanj, ki so jih prejeli od vernih ljudi, pogosto v nevarnosti sredi svojih bojev. »Vera, ki je postala življenje, življenje, ki je postalo upanje, upanje, ki nas vodi v dejavno ljubezen. Da, ta Jezusov način biti prvi v dejavni ljubezni. Vi ste prinašalci te vere, tega življenja, tega upanja. Vi ste graditelji tega paragvajskega danes in jutri,« je sklenil homilijo papež Frančišek.