Papež zapornikom: Nisem mogel, da vas ne bi obiskal

SANTA CRUZ de la SIERRA (četrtek, 10. julij 2015, RV) – Današnji dan v Boliviji je papež Frančišek začel z obiskom zapora in prevzgojnega centra Palmasola v Santa Cruzu. Objekt je razdeljen v različne paviljone, kjer bivajo različne kategorije zapornikov: moški, ženske, mladoletne osebe, obsojenci zaradi težkih in lažjih kaznivih dejanj. Papež je obiskal moški paviljon, kjer je zaprtih 2800 oseb, z njimi pa lahko živijo tudi družinski člani. Srečanje je potekalo zunaj na športnem igrišču, Frančiška pa je najprej nagovorilo nekaj zapornikov.

Človek, ki mu je bilo odpuščeno
»Nisem mogel zapustiti Bolivije, ne da bi vas prišel obiskat, ne da bi z vami podelil vero in upanje, ki se rodita iz ljubezni, darovane na križu,« je papež Frančišek nagovoril zbrane zapornike. Zahvalil se jim je, da so ga sprejeli in se na srečanje pripravljali z molitvijo. Dejal je, da se morda sprašujejo, kdo je pred njimi, in jim zatem odgovoril: »Ta, ki stoji pred vami, je človek, ki mu je bilo odpuščeno. Človek, ki je bil in je rešen mnogih svojih grehov. Tako se vam predstavljam.« Nadaljeval je, da jim nima mnogo povedati ali dati, a to kar ima in kar ljubi, jim želi dati in deliti z njimi. In to je Jezus Kristus, Očetovo usmiljenje.

Jezus je prišel, da bi nam pokazal ljubezen, ki jo ima Bog do nas. To je aktivna in resnična ljubezen; je ljubezen, ki ozdravlja, odpušča, dviguje in skrbi; ljubezen, ki se približuje in vrača dostojanstvo, ki ga lahko izgubimo na mnoge načine. A Jezus je po papeževih besedah vztrajen, da bi nam povrnil izgubljeno dostojanstvo, je dal svoje življenje.

Molitev podpira življenje in upanje
Sveti oče je spomnil na apostola Petra in Pavla, ki sta tudi bila zaprta, odvzeta jima je bila svoboda. V tistih okoliščinah je bilo nekaj, kar ju je podpiralo, kar jima ni pustilo, da bi padla v obup in temo, ki lahko privreta iz nesmisla. »To je bila molitev. Osebna in skupnostna. Molila sta in zanju se je molilo. Dva momenta, dve dejanji, ki skupaj oblikujeta mrežo, ki podpira življenje in upanje. Varuje nas pred obupanostjo in nas spodbuja, da nadaljujemo pot. Mreža, ki podpira življenje, vaša in vaših družin,« so se glasile Frančiškove besede.

Glejte obličje križanega Jezusa
Poudaril je, da ko Jezus vstopi v življenje, oseba več ni ujeta v svojo preteklost, ampak začne gledati sedanjost na drug način, z drugačnim upanjem. Človek začne gledati sebe, svojo resničnost z drugačnimi očmi. Ne ostaja pričvrščen na tisto, kar se je zgodilo, zmožen je jokati in najti moč za nov začetek. Frančišek je zbrane spodbudil, da če so kdaj žalostni ali se počutijo slabo in pobito, naj gledajo obličje križanega Jezusa. »V njegovem pogledu lahko vsi najdemo mesto. Vsi lahko njemu izročimo svoje rane, bolečine, tudi grehe. V njegovih ranah najdejo mesto naše rane. Da bi bile ozdravljene, umite, spremenjene, vstale. On je umrl za vas, zame, da bi nam dal roko in nas dvignil,« je dejal papež in pozval, naj se pogovarjajo z duhovniki, ki prihajajo v zapor.

Pomagajte si med seboj
Sveti oče je spregovoril o težavah, s katerimi se soočajo zaporniki, in med drugim navedel prenapolnjenost zapora, počasen sodni sistem, pomanjkanje terapij, nasilje … Vse to po njegovem prepričanju zahteva hitrejše in učinkovitejše sodelovanje med različnimi ustanovami. Spodbudil jih je, da kljub vsemu ne smejo izgubiti upanja, marsikaj lahko storijo že sedaj. V rehabilitacijskem centru je skupno bivanje odvisno od zapornikov samih, je poudaril Frančišek. »Trpljenje in prikrajšanje lahko naše srce naredita egoističnega in ustvarita prostor za konflikte. A prav tako smo spodobni spremeniti jih v priložnosti za pristno bratstvo,« je dodal in spodbudil: »Pomagajte si med seboj. Ne bojte se pomagati si med sabo. Hudič hoče rivalstvo, spore, ločevanje. Borite se, da boste šli naprej.«

Naloga zaposlenih je pomembna
Spodbudne besede je papež Frančišek ob koncu namenil tudi vsem zaposlenim v centru. Opravljajo temeljno javno službo, njihova naloga je pomembna v tem procesu ponovnega družbenega vključevanja. To je naloga, ki ponovno dviguje in ne znižuje, daje dostojanstvo in ne ponižuje, spodbuja in ne prizadeva. Je proces, ki terja zapustitev logike o dobrih in zlobnih, ter prehod na logiko, ki je osredotočena na pomoč osebi. Ta ustvarja boljše pogoje, kajti proces, ki se živi na ta način, plemeniti, spodbuja in dviguje vse. Pred papeževim blagoslovom so zaporniki skupaj s Frančiškom še molili v tišini.