Papež Frančišek iz Ekvadorja prispel v Bolivijo: Jallalla Bolivija!

LA PAZ (četrtek, 9. julij 2015, RV) – »Gospod predsednik, spoštovani predstavniki oblasti, bratje v škofovstvu, dragi bratje in sestre. Na začetku tega pastoralnega obiska želim pozdraviti vse može in žene Bolivije ter jim zaželeti mir in blagostanje. Zahvaljujem se predsedniku Plurinacionalne države Bolivije za prisrčen zame pripravljen sprejem ter za njegove prijazne besede dobrodošlice. Zahvaljujem se tudi gospodom ministrom, predstavnikom državnih oblasti, vojaških sil, narodne policije, ki so dobrotno prišli na ta sprejem. Svojim sobratom v škofovstvu, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vernikom kristjanom, vsej Cerkvi romarici v Boliviji želim izraziti svoje občutenje bratskega občestva v Gospodu. V srcu še posebej nosim sinove te 'zemlje', ki so iz različnih vzrokov morali iskati 'drugo zemljo', drugi kraj, kjer jim bo naša 'mati' omogočila rodovitnost in možnost za življenje.« Tako je papež Frančišek začel svoj govor med sprejemno slovesnostjo  na mednarodnem letališču El Alto v La Pazu v Boliviji.

Veseli me, da sem prišel v to deželo z izjemno lepoto, z različnimi področji, blagoslovljenimi od Boga: visoka planota, doline, amazonsko področje, puščave, edinstvena jezera. Preambula v Ustavo je to potrdila na poetičen način: »V pradavnih časih so se dvignile gore, se začele vijugati reke, so se oblikovala jezera. Naša Amazonija, naš Chaco, naša planota, naše ravnine in doline so se prekrile z rastlinami in rožami.« To me spominja na to, da je »svet nekaj več, kot le eden od problemov za rešit, je radostna skrivnost, ki jo z veseljem in hvaljenjem zrimo« (Laudato si 12). Predvsem pa je to področje blagoslovljeno po svojih prebivalcih, s svojo mnogovrstno kulturno in etnično resničnostjo in predstavlja ogromno bogastvo ter nenehoma poziva k medsebojnemu spoštovanju ter dialogu med izvornimi tisočletnimi ljudstvi ter med izvornimi sedanjimi ljudstvi. Kakšno veselje je vedeti, da kastiljščina prinesena na ta področja sobiva s 36 izvirnimi jeziki in pomešana, kakor se v narodnih rožah kantuti (neke vrste zvončnica) in pataju prelivata rdeča in rumena, da izžareva lepoto in edinost v različnosti. V tej deželi in v tem ljudstvu se je oznanilo evangelija močno zakoreninilo in je skozi vsa ta leta osvetljevalo sobivanje ter prispevalo k razvoju ljudstva in kulture.

Kot gost in kot romar prihajam potrdit v veri vernike v vstalega Jezusa Kristusa, saj smo vsi, ki verujemo Vanj, kot romarji v tem življenju pričujemo o njegovi ljubezni, kvasu novega sveta ter sodelujemo pri izgradnji bolj pravične in solidarne družbe. Bolivija dela pomembne korake pri vključevanju širokih področij v ekonomsko, družbeno in politično življenje države. Pri tem se lahko opira na Ustavo, ki prizna pravice posameznikov, manjšin, okolja ter na inštitucije občutljive za to resničnost.

Za vse to pa je potreben duh civilnega sodelovanja, dialoga ter udeleženost tako posameznikov kot družbenih dejavnikov pri vprašanjih, ki se tičejo vseh. Celostni razvoj nekega ljudstva vključuje rast posameznikov v vrednotah, usmerjenost v skupne ideale, ki bodo uspeli združiti v skupno različne volje, ne da bi pri tem nikogar izključili ali zavrnili. Če je rast samo materialna, lahko tvegamo povratek v porast novih razlik, ker se obilje nekaterih gradi na pomanjkanju ostalih.  Zato pa družbena kohezivnost poleg institucionalne transparentnosti zahteva tudi prizadevanja pri vzgoji državljanov.

Te dni bi rad opogumil poklicanost Kristusovih učencev, da bi posredovali naprej veselje evangelija, bili sol zemlje ter luč sveta. Glas pastirjev, ki mora biti preroški, govori družbi v imenu matere Cerkve ter njene prednostne in evangeljske izbire do zadnjih. Bratska dejavna ljubezen, ki je živ izraz Jezusove nove zapovedi, se izraža v programih, delih ter institucijah, ki zagovarjajo celostni napredek človeške osebe, kakor tudi skrb in zaščito najbolj ranljivih. Ne moremo verovati v Boga Očeta, ne da bi videli v vsaki osebi brata, in ne moremo hoditi za Jezusom, ne da bi dali življenje za tiste, za katere je On umrl na križu.

V času, ko se večkrat skuša pozabiti na temeljne vrednote ali pa jih pomešati, zasluži posebno pozornost s strani odgovornih za skupno dobro družina, saj je temeljna celica družbe, ki poraja trdne vezi povezanosti, na kateri je utemeljeno človeško sobivanje. S porajanjem in vzgojo svojih otrok pa zagotavlja obnavljanje družbe.

Cerkev pa tudi čuti posebno zaskrbljenost za mlade, ki so, ko so zavzeti za vero in velike ideale, velika obljuba prihodnosti, saj so kot »straža, ki naznanja jutranjo zarjo in novo pomlad evangelija« (Poslanica za XVIII. svetovni dan mladih, 6). Skrbeti za otroke tako, da si bodo mladi prizadevali za plemenite ideale, je zagotovilo prihodnosti družbe. Družba, ki najde svoje zagotovilo v tem, da ceni in spoštuje svoje ostarele ter za njih skrbi, daj s tem oživlja 'kulturo bogato s spominom' in s tem, ne samo da, zagotavlja ostarelim v njihovih poslednjih letih kakovost življenja, ampak tudi toplino, kakor to dobro izraža vaša Ustava.

Gospod predsednik, dragi bratje, hvala, da ste tu. Ti dnevi nam bodo omogočili resnične trenutke srečanja, dialoga in obhajanja vere. Vesel sem, da sem v tej domovini, ki je po definiciji miroljubna in pospešuje kulturo miru in pravico do miru.

Ta obisk izročam v varstvo copacabanske Svete Device, kraljice Bolivije. Njo tudi prosim naj varuje vse svoje otroke. Najlepša hvala in naj vas Gospod blagoslovi. Jallalla Bolivija!