P. Federico Lombardi o letu in sprejemu v Ekvadorju

EKVADOR (ponedeljek, 6. julij 2015) – Ob koncu prvega dneva apostolskega potovanja v Latinsko Ameriko je p. Federico Lombardi v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril o prvih vtisih po prihodu v Ekvador.

Let iz Rima: osebno srečanje z novinarji, počitek, molitev
Povedal je, da je 13-urni let do Quita potekal mirno, v skladu z načinom, ki mu papež sledi med odhodnim letom na poti iz Rima: »Z novinarji ima srečanje, vendar pa ne gre za srečanje v smislu 'novinarske konference z odgovori na splošna vprašanja', ampak gre za to, da vsakega osebno pozdravi. To se mi zdi zelo lep in pomemben trenutek, ker ustvarja skupnost, ustvarja občestvo med papežem in poročevalci, ki imajo na nek način 'poslanstvo', da pomagajo papežu pri njegovem poslanstvu – in sicer tako, da razširjajo njegov glas, njegova sporočila. Papežu to zelo dobro uspeva s svojim osebnim odnosom, ki ga tudi ostali z veseljem sprejmejo in ki vstopi v srce. Z vidika komunikacije je bil to ključni trenutek tega dolgega potovanja, med katerim je papež lahko tudi počival, pripravljal svoje govore, molil, kakor dela ob teh priložnostih.«

Papeževe besede spodbuda za ljudstvo – Evangelij ponuja odgovore
V nadaljevanju pogovora se je p. Lombardi zaustavil ob prvem govoru na sprejemu na quitskem letališču, ki bo nekako zaznamoval tudi prvi del obiska. »Papež se dobro zaveda zgodovinskega trenutka, v katerem se nahajajo te države in da jim je pomembno pomagati, da se pravilno usmerijo na poti pravega razvoja – na področju človekovega dostojanstva, skupnega dobrega; razvoja, ki bo temeljil na krščanski veri. Papež je povedal, da nam Evangelij ponuja ključe za spoprijemanje s težavami, s katerimi se soočajo te države. Papež seveda misli na večjo pravičnost, večjo vključenost manjšin in izključenih oseb oz. skupin v družbo. Papež da torej zelo močno sporočilo in spodbudo, ki lahko pomaga najti pravo smer; poudaril je, da so večkrat lahko smeri morda prave, vendar pa je znotraj le-teh potrebno različne vidike tudi popraviti. Papež je izrekel lepe besede ekvadorskemu ljudstvu, ki se dviga v svojem dostojanstvu. Torej prepoznava, da si prizadeva, dosega rezultate. Seveda gre za pot, ki jo je potrebno nadaljevati, izpopolniti, da bi bil napredek popoln, vreden človeške osebe, udeleženosti skupnosti vseh itd.«

Toplina, veselje ljudstva, ki sprejme papeža
Ob koncu pogovora pa je vatikanski tiskovni predstavnik povedal še, kaj ga je v sicer zelo kratkem času v Ekvadorju najbolj nagovorilo: »Name je globok vtis naredilo to, kar smo sicer na nek način tudi že pričakovali – to je toplina, veselje ljudstva, ki sprejme papeža; čutijo ga kot papeža družine, kot papeža, ki jim je blizu, papeža, ki temu ljudstvu govori na spontan, preprost, konkreten način. Čudovit sprejem ob quitskih ulicah danes zvečer je bil torej izraz tega, kar bomo zagotovo videli tudi v prihodnjih dneh, to je to globoko srečanje med papežem in ljudstvom: ne površinsko, ampak globoko srečanje. To se vidi na obrazih in držah ljudi, v njihovih nasmehih in solzah ganjenosti. Papež zelo blizu čuti temo 'ljudstva' kot izkušnjo skupnosti, tudi v živetju vere, ljudske pobožnosti, živetju vere v konkretni realnosti vsakdana. Zato mislim, da bodo prihodnji dnevi lahko velika spodbuda zanj in za druge v tej skupnosti, v tem občestvu pastirja z velikim ljudstvom, ki ga posluša in razume.«