Papeževo srečanje s salezijanci in hčerami Marije Pomočnice

TORINO (nedelja, 21. junij 2015, RV) – Papežev obisk Torina se je popoldne nadaljeval s kosilom na sedežu torinske nadškofije. Frančišku so se pridružili mladoletni zaporniki, ki prestajajo kazen v zaporu Ferrante Aporti, nekaj imigrantov in brezdomcev ter ena romska družina. Po kosilu se je sveti oče napotil v svetišče Marije Tolažnice, kjer se je zaustavil v nekaj minutni molitvi.

Ob 15.00 pa je bilo na programu srečanje s salezijanci in hčerami Marije Pomočnice v torinski baziliki Marije Pomočnice. Papež Frančišek je sicer imel pripravljen govor, a ga nato ni prebral, saj bi bilo – kot je dodal – preveč formalno. Zbrano salezijansko družino je raje spontano nagovoril ter z njimi podelil svojo izkušnjo s salezijanci. Papeževa družina je namreč bila v Buenos Airesu od vsega začetka zelo povezana s salezijanci, pri njih sta se spoznala tudi papeževa mama in oče. Papež je eno leto tudi hodil v salezijansko šolo. Kot je dejal, so ga salezijanci veliko naučili: »Salezijanci so me vzgojili za lepoto, me vzgojili za delo, me vzgojili čustveno.« To je tudi salezijanska karizma in don Boskov temelj, namreč preko ljubezni vzgajati tudi za čustveno zrelost otrok in mladih. Papež Frančišek je prav tako izpostavil pomen vzgoje za veselje. V ospredje je postavil don Boskove »tri bele ljubezni«: ljubezen do Matere Marije, do evharistije in do papeža. Ob koncu nagovora je še poudaril, da ima salezijanska karizma veliko aktualnost v današnjem svetu, ter vse spodbudil h konkretnosti življenja.

Frančiškov govor salezijanski družini
Govor papeža Frančiška, ki ga je salezijancem in hčeram Marije Pomočnice izročil v branje, je posvečen svetemu Janezu Bosku. Papež izpostaviti tri vidike njegovega življenja: zaupanje v božjo Previdnost; poklicanost biti duhovnik mladih, predvsem najrevnejših; lojalno in delovno služenje Cerkvi, posebno pa Petrovemu nasledniku.

Zaupanje v božjo Previdnost
Don Boska je pri njegovem duhovniškem poslanstvu do zadnjega diha podpiralo »neomajno zaupanje v Boga«. Ta zaupni odnos z Gospodom je tudi jedro posvečenega življenja, zato da služenje evangeliju in bratom ne bi postalo ujetništvo v naših pogledih in v stvarnostih tega sveta, ampak bo stalno preseganje nas samih, ko se bomo zasidrali v večne stvarnosti in pogreznili v Gospoda, ki je naša moč in naše upanje. To bo tudi naša rodovitnost, poudarja papež.

Služenje mladim
Drugi pomemben vidik don Boskovega življenja je »služenje mladim«. Temu je sledil z odločnostjo in vztrajnostjo, preko ovir in naporov, z rahločutnostjo velikodušnega srca. »Don Boskova karizma nas usmerja, da kot vzgojitelji mladih izvajamo pedagogiko vere, ki se lahko takole povzame: evangelizirati z vzgajanjem in vzgajati z evangeliziranjem,« zapiše papež in doda: »Evangelizirati mlade in jih ves čas vzgajati, začenši z najbolj občutljivimi in zapuščenimi, pri tem pa ponuditi vzgojni način, ki ga sestavljajo razum, vera in ljubeznivost, kar je splošno ovrednoteno kot preventivni sistem.« Frančišek izpostavi blagost in nežnost don Boska ter zbrano salezijansko družino spodbudi, naj z velikodušnostjo in zaupanjem nadaljujejo številne dejavnosti, ki so v korist novim generacijam: oratorije, mladinske centre, poklicne ustanove, šole in kolegije. Pri tem pa naj nikakor ne pozabijo na »otroke ulice« – ti namreč zelo potrebujejo upanje in vzgojo za veselje krščanskega življenja.

Zvestoba Cerkvi in papežu
Don Bosko je bil vedno poslušen in zvest Cerkvi in papežu, kar je tretja poteza njegovega življenja. Papež zapiše: »Danes se Cerkev obrača na vas, duhovni sinovi in hčere tega velikega svetnika, in vas na konkreten način vabi, da izstopite in greste vedno znova iskat otroke in mlade tja, kjer živijo: na periferije velikih mest, na območja, ki so fizično in moralno nevarna, v družbena okolja, kjer manjkajo mnoge materialne stvari, predvsem pa manjkajo ljubezen, sočutje, nežnost, upanje.« Sveti oče jih spodbudi, naj jim grejo naproti »z don Boskovim prekipevajočim očetovstvom«. Spomni, da je oratorij nastal iz srečanja z otroki ulice in se selil po torinskih četrtih. »Vsem lahko oznanjate Jezusovo usmiljenje ter naredite oratorij na vsakem kraju,« doda. Iz čvrste korene, ki jo je don Bosko pred dva tisoč leti položil v zemljo Cerkve in družbe so pognale mnoge veje: trideset verskih ustanov živi karizmo in živi poslanstvo prinašanja evangelija vse do periferij. Njihovo delo pa je Gospod v teh dvestotih letih tudi blagoslovil z mnogimi osebami, ki jih je Cerkev razglasila za svetnike in blažene.

Video posnetek srečanja: YouTube