Papeževa homilija v Torinu o »skalnati« Božji ljubezni

TORINO (nedelja, 21. junij 2015, RV) – »Je zvesta ljubezen, ljubezen, ki vse na novo ustvarja, stanovitna in zanesljiva ljubezen.« Takšna je Božja ljubezen do nas, ki jo opisujejo današnji svetopisemski odlomki. Le-te je razložil papež Frančišek med homilijo, ko je dopoldne na Trgu Vittorio Veneto v Torinu daroval sveto mašo.

Pred tem je v katedrali molil pred izpostavljenim torinskim prtom.

Božja ljubezen je zvesta
Kot prvi vidik Božje ljubezni je poudaril njeno zvestobo, o kateri govori psalm. Je ljubezen, ki nikoli ne razočara in ne izneveri. Jezus jo uteleša, je njen Pričevalec. In On se »nikoli ne utrudi imeti nas rad, prenašati nas, odpuščati nam«. Iz ljubezni je postal človek, iz ljubezni je umrl in vstal ter iz ljubezni nam vedno stoji ob strani, v lepih in težkih trenutkih. Jezus nas ljubi vedno, vse do konca, brezmejno. Ljubi vse, tako da vsakdo izmed nas lahko reče: »Življenje je dal zame. Zame!« »Jezusova zvestoba se ne ukloni niti pred našo nezvestobo.« Ostane zvest, tudi če mi naredimo napako. Čaka nas, da bi nam odpustil: »On je obličje usmiljenega Očeta.«

Božja ljubezen na novo ustvarja
Božja ljubezen, kot nas spominja današnje drugo berilo, tudi vse na novo ustvarja. »Prepoznati lastne meje, lastne slabosti, so vrata, ki odprejo za Jezusovo odpuščanje, za njegovo ljubezen, ki nas lahko v globini prenovi, ki nas lahko na novo ustvari. Zveličanje v srce lahko vstopi, kadar se odpremo za resnico in priznamo naše napake, naše grehe.« Takrat tudi doživimo lepo izkušnjo Njega, ki ni prišel zaradi zdravih, ampak bolnih; ni prišel zaradi pravičnih, temveč zaradi grešnikov. »Izkusimo njegovo potrpežljivost – ima je veliko – njegovo voljo, da bi zveličal vse.«

Znamenje, da smo »postali novi« in »smo bili preoblikovani z Božjo ljubeznijo« je po papeževih besedah v tem, da se znamo »odreči obrabljenim in starim oblekam zamer in sovraštva, da bi nadeli čisto tuniko krotkosti, prizanesljivosti, služenja drugim, miru srca, ki je lastna Božjim otrokom«. Duh sveta stalno išče novosti, toda le Jezusova zvestoba je sposobna resnične novosti, da nas naredi nove ljudi.

Božja ljubezen je stanovitna in zanesljiva
Tretji vidik Božje ljubezni pa je njena stanovitnost in zanesljivost. Je kot »skalnata čer, ki ščiti pred nasilnostjo valov«. Evangeljski odlomek pripoveduje, kako je učence med viharjem strah. A Jezus njihova srca odpre za pogum vere. Gospod gre naproti človeku, ki kriči: »Ne zmorem več!« Ponudi mu skalo svoje ljubezni, ki se je vsakdo lahko oklene, prepričan, da ne bo padel. »Kolikokrat čutimo, da ne zmoremo več! Toda On je poleg nas z iztegnjeno roko in odprtim srcem.«

Po sledeh svetnikov in blaženih
Papež je povabil, da bi se vprašali, če smo trdni na tej skali, ki je Božja ljubezen. Tudi kristjani smo v nevarnosti, da se pustimo ohromiti strahovom pred prihodnostjo in iščemo varnost v stvareh, ki minejo. Ali pa v taki obliki družbe, ki je zaprta in teži k izključevanju namesto k vključevanju. »Na tej zemlji so zrasli številni svetniki in blaženi, ki so sprejeli Božjo ljubezen in jo razširili v svetu, svobodni in trmasti svetniki.« Po sledeh teh pričevalcev lahko tudi mi živimo veselje evangelija. In sicer preko usmiljenja ali ko si delimo težave z ljudmi. Papež je posebej spomnil na družine, ki so krhke, ki jih je zaznamovala ekonomska kriza. Družine morajo čutiti materinsko ljubkovanje Cerkve, da gredo lahko naprej v zakonskem življenju, vzgajanju otrok, skrbi za ostarele in tudi posredovanju vere mladim generacijam.

Sveti Duh naj nam pomaga zavedati se 'skalnate' ljubezni
Verjamemo, da je Gospod zvest? Kako živimo novost Boga, ki nas vse dni preoblikuje? Kako živimo trdno ljubezen Gospoda, ki se kot varna pregrada postavlja pred valove ošabnosti in lažnih novosti? »Sveti Duh naj nam pomaga, da bi se vedno  zavedali te 'skalnate' ljubezni, ki nas naredi stanovitne in močne v majhnem ter velikem trpljenju, ki nas naredi sposobne, da se pred težavami ne zapremo, da se z življenjem soočimo pogumno in na prihodnost gledamo z upanjem.« Tako kot takrat na Galilejskem jezeru je tudi danes na morju našega bivanja Jezus Tisti, ki premaga sile zla in grožnje obupovanja. Mir, ki nam ga podarja On, je za vse: »Tudi za številne brate in sestre, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem v iskanju miru in svobode.«