2015-06-20 12:30:00

Papež Frančišek vitezom dela o družbenem in etičnem dometu dela


VATIKAN (sobota, 20. junij 2015, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal s člani Narodne zveze vitezov dela. Viteški red »za zasluge na delu« že preko sto let predstavlja pomembno priznanje. Podeljeno je tistim, ki se odlikujejo v svetu podjetništva in ekonomije, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in zviševanju vrednosti italijanskih izdelkov v svetu.

Svet mladih ne potrebuje – simptom »hude disfunkcije«
Papež Frančišek je v svojem nagovoru tako izpostavil različne vidike dela. Prizadevanje vitezov dela je bolj kot kdajkoli prej dragoceno v času, kot je današnji, ki zaradi ekonomske in finančne krize doživlja zaskrbljujočo stagnacijo in recesijo. In sicer v družbenem okolju, ki je že tako zaznamovan z neenakostmi ter brezposelnostjo. Zlasti brezposelnost mladih je po papeževih besedah »prava družbena rana«. Mlade namreč prikrajša za enega bistvenih elementov za njihovo uresničitev, gospodarski svet pa za »prispevek svežih moči«. Sporočilo, ki so ga bili mladi v teh letih pogosto deležni, je, da jih svet ne potrebuje. To pa je simptom »hude disfunkcije«, ki se je ne sme pripisati samo vzrokom na globalni in mednarodni ravni.

Skupno dobro predpostavlja aktivno vključenost vseh subjektov
Skupnega dobrega ni mogoče doseči preko zgolj vedno večjega zaslužka ali proizvodnje. Njegova nujna predpostavka je »aktivna vključenost vseh subjektov, ki predstavljajo družbeno telo«. »Družbeni nauk Cerkve nenehno opozarja na ta temeljni kriterij: da je človeško bitje središče razvoja, in da dokler moški in ženske ostajajo pasivni ali na obrobjih, ne moremo misliti, da je skupno dobro v polnosti doseženo

Sposobnost vključevanja oseb in zaupanja odgovornosti
Vitezi dela so se odlikovali, ker »so si upali in so tvegali, investirali so ideje, energije in kapital«. Ko so drugim zaupali določene naloge in od njih zahtevali rezultate, so pripomogli, da so tudi oni postali bolj podjetni in sposobni sodelovanja. »To je družbeni domet dela: sposobnost vključevanja oseb in zaupanja odgovornosti, na način, ki spodbuja podjetnost, ustvarjalnost, vnemo.« To ima pozitivne učinke na nove generacije. Omogoči, da družba »znova začne gledati naprej, da nudi perspektive in priložnosti ter s tem upanje za prihodnost«.

Kdo je resnično pravičen?
Papež Frančišek je nato omenil hvalevreden predlog zveze, da bi njeni člani razen na to družbeno vlogo dela opozarjali tudi na njegov etični domet. »Le če je ukoreninjena v pravičnosti in spoštovanju zakonov ekonomija namreč prispeva k pristnemu razvoju, ki posameznikov in ljudstev ne izključuje, ki se drži daleč od korupcije in nepoštenosti, in ki ne zanemarja varovanja naravnega okolja.« Kot nas modro učijo svetopisemska besedila, pa izvajanje pravice ni omejeno na odsotnost krivice ali na spoštovanje zakonov, četudi je že tudi samo to veliko. Pa vendar gre preko tega, je dodal papež. »Resnično pravičen je tisti, ki razen da spoštuje predpise, deluje z zavestjo in zanimanjem za dobro vseh, ne le svojega. Pravičen je, kdor si vzame k srcu usodo manj naprednih in revnejših, kdor se ne utrudi biti dejaven in je pripravljen odkrivati vedno nove poti: ta ustvarjalnost je zelo pomembna.«








All the contents on this site are copyrighted ©.