Srečanje papeža Frančiška in sirsko-pravoslavnega patriarha

VATIKAN (petek, 19. junij 2015, RV) – S papežem Frančiškom se je danes srečal sirsko-pravoslavni patriarh Antiohije in vsega Vzhoda Moran Mor Ignatius Aphrem II. »Obisk vaše svetosti krepi vezi prijateljstva in bratstva, ki združujejo naše Cerkve,« tako je patriarha in njegovo delegacijo pozdravil papež. Sv. Ignacij Antiohijski v pismu Magnezijcem, izhajajoč iz Jezusove molitve med zadnjo večerjo, med drugim spodbuja, da bi bili »ena sama molitev, ena sama prošnja, en sam razum, eno samo upanje«. Papež Frančišek je spomnil na nekatera pretekla srečanja med predstavniki obeh Cerkva. Prvo, s katerim se je začelo »sveto romanje« naproti polnemu občestvu, je bilo že leta 1971: »Koliko stvari se je spremenilo od tistih prvih srečanj!«

Sirsko-pravoslavna Cerkev je vse od svojih začetkov »Cerkev mučencev«. Živi na Bližnjem vzhodu, kjer še danes skupaj z drugimi krščanskimi skupnostmi in raznimi manjšinami prenaša strašno trpljenje. Le-tega povzročajo vojna, nasilje in preganjanje: »Koliko bolečine! Koliko nedolžnih žrtev!« In zdi se, da so mogočniki tega sveta nezmožni najti prave rešitve. Papež Frančišek je tako povabil k skupni molitvi za žrtve vseh vojnih situacij na svetu. Posebej je nato spomnil na metropolita Mora Gregoriosa Ibrahima in metropolita Paula Yazigija, ki sta bila ugrabljena že pred več kot dvema letoma. »Gospoda prosimo tudi za milost, da bi bili vedno pripravljeni odpustiti in da bi bili delavci za spravo in mir. To je tisto, kar poživlja pričevanje mučencev. Kri mučencev je seme enosti Cerkve in orodje gradnje Božjega kraljestva, ki je kraljestvo miru in pravičnosti.«

Na koncu je papež Frančišek ponovno povabil, da bi v tem trenutku težke preizkušnje in bolečine še okrepili vezi prijateljstva in bratstva med katoliško ter sirsko-pravoslavno Cerkvijo: »Pospešimo naše korake na skupni poti, pogled upirajmo v dan, ko bomo lahko obhajali našo pripadnost Kristusovi Cerkvi okoli istega oltarja daritve in hvale. Kot duhovne darove si izmenjajmo zaklade naših tradicij, kajti tisto, kar nas združuje, je veliko večje od tistega, kar nas ločuje.«