Papež Frančišek med jutranjo homilijo o krščanski identiteti

VATIKAN (torek, 9. junij 2015, RV) – Papež Frančišek je danes zjutraj, po enotedenskem premoru, ponovno daroval sveto mašo v kapeli Doma svete Marte. Homilijo je naslonil na besede svetega Pavla Korinčanom, ki govorijo o identiteti Jezusovih učencev. Da bi dospeli do te krščanske identitete, nas je Bog postavil na dolgo pot zgodovine, ki se začne s prihodom njegovega Sina, je dejal papež.

Smo grešniki z vero v Jezusa Kristusa
Tudi mi moramo v svojem življenju opraviti dolgo pot, da bi ta krščanska identiteta bila močna in bi lahko pričevala. Gre za pot, ki jo po Frančiškovih besedah lahko opredelimo s pomočjo dvoumnosti resnične identitete. »Res je, obstaja greh in zaradi greha pademo. A imamo Gospodovo moč, da lahko vstanemo in gremo naprej s svojo identiteto.« Dodal je, da je tudi greh del naše identitete: »Smo grešniki, a grešniki z vero v Jezusa Kristusa.« Pri tem pa ne gre samo za vero spoznanja, ampak za vero, ki je dar Boga in ki v nas vstopi s strani Boga. Je Bog sam, ki nas potrjuje v Kristusu. Mazilil nas je, vtisnil nam je pečate, dal nam je jamstvo, znamenje Duha v naših srcih. »Bog je tisti, ki nam je dal ta dar identitete,« je pripomnil Frančišek.

Temeljnega pomena je, da smo »zvesti tej krščanski identiteti in pustimo, da nas Sveti Duh, ki je ravno to jamstvo in znamenje v naših srcih, vodi naprej v življenju«. Nismo namreč osebe, ki sledijo neki ideologiji. Smo maziljenci in imamo jamstvo Duha.

Konkretnost krščanske identitete
Krščanska identiteta je lepa identiteta, je nadaljeval papež, kaže pa se v pričevanju. Jezus zato govori o pričevanju kot o govorici naše krščanske identitete. Tudi če je naša krščanska identiteta skušana, ker smo grešniki. Skušnjave pridejo vedno in identiteta lahko oslabi in se izgubi. Sveti oče je pri tem posvaril pred nekaj nevarnimi stranpotmi: »Prva je ta, da iz pričevanja preidemo na ideje, pri čemer se pričevanje razvodeni.« Krščanstvo postane lepa ideja. Iz konkretnega Kristusa, kajti krščanska identiteta je konkretna, preidemo na to vero, ki je nekoliko 'soft', v zraku in je pot v gnosticizem. Krščanska identiteta je pohujšanje, skušnjava pa je v tem, da nočemo pohujšanja. Križ je namreč pohujšanje. Nekateri pa iščejo Boga z nekoliko »eterično krščansko duhovnostjo«, so moderni gnostiki.

Iskanje nenehnih novosti
Drugo stranpot predstavljajo tisti, ki neprestano potrebujejo novosti krščanske identitete, je nadaljeval Frančišek. Pozabljajo, da so bili izbrani, maziljeni, da imajo jamstvo Duha. Kot primer je navedel osebe, ki iščejo: »Kje so vidci, ki nam bodo danes povedali o pismu, ki ga bo Marija poslala ob štirih popoldne?« Živijo iz tega. To ni krščanska identiteta, je pripomnil papež. Zadnja beseda Boga se imenuje Jezus in nič več.

Nevarnost posvetnosti
Naslednja stranpot, ki vodi stran od krščanske identitete, je posvetnost: »Tako zelo razširiti vest, da vse pride v poštev.« Ne samo moralno, ampak tudi človeško. Posvetnost je namreč človeška. Na ta način sol izgubi okus. »Vidimo krščanske skupnosti, tudi kristjane, ki si pravijo kristjani, a ne morejo in ne znajo pričevati o Jezusu Kristusu,« je pojasnil papež. Identiteta tako nazaduje in se izgubi. Ta posvetni nominalizem vidimo vsak dan. »V zgodovini zveličanja nas je Bog s svojo potrpežljivostjo Očeta pripeljal od dvoumnosti h konkretnosti učlovečenja in odrešenjske smrti svojega Sina. To je naša identiteta,« je poudaril papež.

Ob koncu homilije je še spomnil na Pavla, ki se ponaša z Jezusom, »ki je postal človek in umrl iz pokorščine«. To je identiteta in tu je pričevanje. Je milost, za katero moramo Gospoda prositi. »Naj nam vedno podarja ta dar identitete, ki se ne želi prilagajati stvarem in tako izgubiti okus po soli,« je sklenil papež Frančišek.