S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 1. do 6. junija 2015)

Kateheza med splošno avdienco posvečena revnim družinam
»Mi, kristjani bi morali biti vedno bolj blizu družinam, ki jih revščina postavi pred preizkušnjo,« je dejal papež med splošno avdienco. Med katehezo je spregovoril o družinah, ki se spoprijemajo z življenjem v revščini. Socialna revščina prizadene družino in jo včasih celo uniči. Brezposelnost, izguba dela ali zaposlitvena negotovost hudo bremenijo družinsko življenje ter odnose postavijo na težko preizkušnjo. Cerkev je mati in ne sme pozabiti te drame svojih otrok. »Tudi ona mora biti revna, da bi postala rodovitna in bi odgovorila na veliko revščino. Revna Cerkev je Cerkev, ki prostovoljno prakticira preprostost v svojem življenju, v svojih lastnih ustanovah, v življenjskem stilu svojih članov, da bi porušila vsak zid ločevanja, predvsem pri revnih,« je zatrdil papež Frančišek. Potrebni sta molitev in delovanje. »Goreče prosimo Gospoda,« je pozval, »naj nas strese, da bi naše krščanske družine postale protagonistke te revolucije družinske bližine, ki nam je zdaj tako zelo potrebna. Iz te družinske bližine je zgrajena Cerkev. In ne pozabimo, da je sodba stiskanih, malih in revnih predhodna Božji sodbi.«

Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi
»V kruhu spoznajte tistega, ki je visel na križu, v kelihu kri, ki je tekla iz prebodene strani. Vzemite torej in jejte Kristusovo telo, vzemite in pijte Kristusovo kri, ker zdaj ste Kristusovi udje. Da ne boste razdeljeni, jejte to vez občestva; da ne boste razvrednotili svojega dostojanstva, pijte ceno svoje odkupitve.« Besede iz bogoslužnega branja je papež Frančišek navedel med mašo na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, ki jo je daroval pred rimsko baziliko svetega Janeza v Lateranu. Tako je dejal: »Razdeljeni smo, ko nismo poslušni Gospodovi besedi, ko med seboj ne živimo bratstva, ko tekmujemo, da bi zasedli prva mesta, ko ne zberemo poguma za pričevanje ljubezni, ko nismo zmožni ponuditi upanja.« Evharistija pa nam omogoča, da »nismo razdeljeni«, ker je »vez občestva, je izpolnitev zaveze, živega znamenja ljubezni Kristusa, ki se je ponižal in izničil, da bi mi lahko ostali združeni«. Ko se udeležimo evharistije in se iz nje hranimo, smo postavljeni na pot, ki ne dopušča razdelitev. Kristus, navzoč med nami v znamenju kruha in vina, zahteva, da moč ljubezni preseže vsako razkosanje ter da obenem postane občestvo z revnim, podpora za šibkega, bratska pozornost do tistih, ki z naporom nosijo težo vsakdanjega življenja. »Da se ne bi razvrednotili, glejmo vanj, odžejajmo se pri njegovem viru, da bomo obvarovani pred nevarnostjo pokvarjenosti.« Tako bomo doživeli milost preobrazbe: »Vedno bomo ostali ubogi grešniki, a Kristusova Kri nas bo osvobodila naših grehov in nam povrnila naše dostojanstvo. Brez naših zaslug in z iskreno ponižnostjo bomo lahko bratom ponesli ljubezen našega Gospoda in Odrešenika. Njegove oči bomo, ki gredo iskat Zaheja in Magdaleno; njegova roka bomo, ki pomaga bolnim na telesu in v duhu; njegovo srce bomo, ki ljubi potrebne sprave in sočutja. Tako evharistija udejanja zavezo, ki nas posvečuje, očiščuje in združuje v čudovito občestvo z Bogom.«

Pri Frančišku člani Papeških misijonskih družb
V minulem tednu je papež sprejel v avdienco še duhovnike Družbe Svetega Srca Jezusovega ter člane Papeških misijonskih družb. Slednjim je takole dejal: »Kako bi si želel – tudi za vas – najti prave besede, da bi spodbudil novo obdobje evangelizacije, bolj vnete, vesele, velikodušne in smele evangelizacije, ki jo povsem napolnjujeta ljubezen in nalezljivo življenje! Lepo prosim,« jim je dejal, »bodite pozorni, da ne poste padli v skušnjavo in postali nevladna organizacija ali urad za razdeljevanje redne in izredne pomoči. Denar pomaga, a prav tako lahko postane propad misijona.« Ko se funkcionalizem postavi v središče ali pa zavzema velik del dejavnosti, kot da bi bil najpomembnejši, vodi v propad. Prva oblika smrti je to, da se 'vire' jemlje kot nekaj samoumevne, to pomeni Njega, ki premika misijon. »Lepo prosim, z mnogimi načrti in programi ne iztrgajte Jezusa Kristusa iz misijonarskega dela, ki je njegovo delo. Cerkev, ki se skrči na učinkovitost strankarskega aparata, je že mrtva, četudi bi strukture in programi, ki so v prid klerikov in 'samozaposlenih' laikov, lahko trajali še stoletja.«