Molitveni nameni za mesec junij

VATIKAN (ponedeljek, 1. junij 2015) – Da bi bili priseljenci in begunci spoštovani v deželah, kamor pridejo. Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec junij. Letošnja poslanica papeža Frančiška ob svetovnem dnevu migrantov in beguncev nosi naslov: Cerkev brez meja, mati vseh. Sveti oče v njej poudari, da Cerkev širi kulturo sprejemanja in solidarnosti, v kateri nihče ni nekoristen, izločen ali nevreden. Spomnil je, da se neredko zgodi, da tudi v cerkveni skupnosti preseljevanja vzbujajo nezaupanje in odpor, še preden spoznamo osebne življenjske zgodbe o preganjanju in revščini. Jezus Kristus pa nas vedno čaka, da bi ga prepoznali v migrantih, pribežnikih, beguncih in izgnancih; kliče nas, da bi delili dobrine, tudi za ceno odpovedi pridobljenemu ugodju. Če krščanska skupnost resnično živi svojo materinskost, hrani, usmerja in kaže pot, potrpežljivo spremlja, moli in uresničuje dela usmiljenja. Po papeževih besedah imajo migranti in begunci v srcu Cerkve posebno mesto, saj ji pomagajo širiti razsežnosti njenega srca, da lahko izkaže svojo materinskost do celotne človeške družine.

Med obiskom na otoku Lampedusa julija 2013 je sveti oče izpostavil dve temeljni vprašanji, ki ju Bog zastavlja človeku: Kje si? in Kje je tvoj brat?.  Prvo je bilo namenjeno Adamu, drugo pa Kajnu. Bog ti vprašanji torej postavi na začetek zgodovine človeštva, vendar pa z vso močjo odzvanjata tudi danes. Papež Frančišek je spomnil, da vprašanje Kje je tvoj brat? ni namenjeno drugim, ampak je »meni, tebi, vsakemu izmed nas«.

V juniju smo povabljeni tudi k molitvi za to, da bi osebno srečanje z Jezusom v mnogih mladih ljudeh vzbudilo željo po darovanju svojega življenja v duhovniškem ali Bogu posvečenem življenju. Julija 2013 je papež Frančišek nagovoril mlade prostovoljce z besedami: »Bog vas kliče k dokončnim odločitvam. Za vsakega od vas ima poseben načrt: odkriti ta načrt in odzvati se klicu pomeni podati se na pot osebne izpolnitve. Bog vsakega človeka kliče k svetosti v okoliščinah lastnega življenja, vendar ima za vsakega od nas pripravljeno posebno pot. Nekateri so poklicani k svetosti v družinskem življenju po zakramentu svetega zakona. So ljudje, ki trdijo, da danes zakonska zveza ni več moderna in pridigajo, da je najvažnejše uživati trenutek. Pravijo, da se ne izplača delati dokončnih odločitev in se zavezati za vedno, ker ne vemo, kaj bo prinesel jutrijšnji dan. Jaz pa vas prosim, da ste revolucionarji in da zaplavate proti toku; prosim vas, da se uprete tej kulturi, v kateri je vse začasno in relativno, ki v bistvu ne verjame, da zmorete sprejeti in nositi odgovornost in da ste sposobni resnične ljubezni. Zaupam vam in molim za vas. Gospod nekatere od vas kliče na pot duhovništva, da bi se mu popolnoma izročili v ljubezni do vseh ljudi s srcem Dobrega Pastirja. Nekatere kliče k služenju drugim v Bogu posvečenem življenju, da bi v samostanih molili za ves svet in se darovali na različne načine v korist drugih, zlasti najbolj potrebnih. Ne bojte se Božjega povabila. Vredno je Bogu reči da. V njem je veselje in sreča. Prosite Gospoda, naj vam pokaže pot in odgovorite kot mladi Samuel: Tukaj sem, kajti klical si me.«

V posebnem slovenskem molitvenem namenu pa junija prosimo, da bi mladi v naši domovini dosegali potrebno izobrazbo in zaposlitev ter se nekateri odločili tudi za duhovni poklic. Papež Frančišek je v enem od svojih sporočil študente spomnil, da je »bistvo univerzitetnega življenja v študiju, v naporu in potrpežljivosti mišljenja, ki razodeva človekovo težnjo k resnici, dobremu in lepoti. Študij je rodovitna priložnost prepoznavanja ter izražanja najglobljih želja, ki jih hrani srce, priložnost, da dozorijo. Študirati pomeni sprejeti določeno poklicanost.« Sveti oče je poudaril, da je mladim še posebej zaupana naloga, da so s pogledom vedno zazrti v prihodnost: »Na tej poti s človeštvom ste namreč rodovitna zemlja, ste prenova kulture v družbi in Cerkvi. Za uresničitev te prenove pa so potrebni pogum, ponižnost in poslušanje.«

Med eno od homilij, v kateri je razmišljal o evangeljskem odlomku o bogatem mladeniču, pa je papež Frančišek spomnil, da tudi danes mnogo mladih v srcu čuti klic, da se približa Jezusu. Želijo mu slediti. A ko imajo srce napolnjeno z neko drugo stvarjo in niso ravno pogumni, da bi ga izpraznili, se umaknejo. Zato je sveti oče spomil, da je potrebna goreča molitvev za mlade, da bodo svobodni in ne sužnji, da bodo imeli srce samo zanj. Tako bo Gospodov klic lahko prišel in obrodil sadove. »Duhovni poklici so. Pomagati moramo, da bodo rasli, da bo Gospod lahko vstopil v ta srca in dal to neizrekljivo veselje, ki ga ima vsaka oseba, ki od blizu sledi Jezusu.«